V pogodbi o zaposlitvi se je za primer kršitve konkurenčne klavzule mogoče dogovoriti tudi za pogodbeno kazen, takšna pogodbena določba sama po sebi ni nična.

V povezavi s konkurenčno klavzulo ima tudi dogovor o pogodbeni kazni pravno usodo
obveznosti, na katere zavarovanje se nanaša (249. člen OZ), torej ima akcesorno naravo.
V primeru ničnosti konkurenčne klavzule tudi dogovor o pogodbeni kazni nima nobenih
pravnih učinkov. Funkciji pogodbene kazni sta predvsem utrditev pogodbene obveznosti
(kot zagrožena civilna sankcija bivšega delavca spodbuja k temu, da ne krši obveznosti)
in olajšanje položaja pogodbi zveste stranke v primeru kršitve obveznosti nasprotne
stranke.

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili.

Silobran

Silobran (lat. legitimum defensio) je pri nas najpomembnejši razlog za izključitev protipravnosti in hkrati tudi eden izmed najstarejših kazenskopravnih institutov. Ker povzročata pravilna razlaga in uporaba instituta silobrana v naši pravosodni praksi kar nekaj težav, ki so verjetno tudi posledica nezadostnega ustreznega teoretičnega, pravosodnega in zakonodajnega obravnavanja tega kazenskopravnega instituta pri nas, so v tem prispevku obravnavana nekatera najpomembnejša vprašanja (zlasti s pomočjo ustreznih tujih teoretičnih spoznanj in sodne prakse) v zvezi s tem institutom.

Kršitev svobode izražanja odvetnikov

Slovenija je bila 16. januarja 2018 pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v zadevi Čeferin proti Sloveniji že drugič, odkar je ratificirala Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP), obsojena zaradi kršitve pravice do svobode izražanja.

Ugled in avtoriteta sodstva ter zagovornikova pravica do izražanja

Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) pripravilo seminar z naslovom Avtoriteta sodstva, s katerim je naslovilo različna vprašanja, kot so pomen delitve oblasti, odgovornost sodišč in sodnikov, protiukrepi sodišč ter odnosi sodišč z javnostjo in mediji. Dan pred tem je predsednik sodišča Guido Raimondi predstavil statistiko sodišča za leto 2017.

Pages