Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 1 hour 19 min ago

VSRS Sodba II Ips 224/2018 - Vrhovno sodišče

Fri, 05/22/2020 - 14:00
Sodišči nižjih stopnje sta s sprejeto odločitvijo sledili ustaljeni sodni praksi in našli pravo ravnovesje med ustavnimi pravicami, ki so v koliziji. Vrhovno sodišče nima pomislekov v ustavno skladnost določbe prvega odstavka 27. člena ZMed in njene razlage, kot se je razvila v sodni praksi. Razlaga, za katero se zavzema revident (glede možnosti izpuščanja posameznih stavkov iz besedila popravka s strani sodišča) trči tudi ob načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku.

VSRS Sodba in sklep II Ips 322/2017 - Vrhovno sodišče

Fri, 05/22/2020 - 14:00
Simulirana prodajna pogodba in dejanska darilna pogodba se v obravnavanem primeru prekrivata glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah, plačilo kupnine kot nasprotno izpolnitveno ravnanje pa je bilo simulirano. Brez učinkov (in ne nična) so zato samo tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini kot bistveni sestavini prodajne pogodbe.

VSRS Sklep II DoR 368/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 16:30
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva dopusti dokaz z izvedencem tako, da brez predloga stranke naloži plačilo predujma za njegovo izvedbo.

VSRS Sklep I R 79/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 16:30
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti.

VSRS Sklep II DoR 652/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 16:30
Ker je predlog za dopustitev revizije v obravnavani zadevi vložil odvetnik, bi ga bilo mogoče šteti za pravočasnega le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati njegovi očitni pomoti. Vendar pa po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena.

VSRS Sklep II DoR 585/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 16:30
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali je nadomeščanje članov pritožbenih senatov zaradi njihove kratkotrajne odsotnosti (npr. za posamičen sejni dan zaradi bolniške odsotnosti ali dopusta) skladno s predpisi in pravico do naravnega sodnika ter poštenega sojenja. - ali odločanje o pritožbi v okoliščinah konkretne zadeve pomeni obstoj razlogov iz 5. oziroma 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), - ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča glede védenja toženke o vrsti pravnega režima na sporni nepremičnini, ki se nahaja v območju z občinskim odlokom razglašenega zdraviliškega kompleksa kot naselbinskega spomenika.

VSRS Sodba II Ips 110/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 14:10
Ustanovitev negativne stvarne služnosti, ki na služeči nepremičnini prepoveduje postavitev oziroma obstoj objektov javne gospodarske infrastrukture, je dopustna. Vendar taka služnost učinkuje le na zasebnopravnem področju, torej le kot zasebnopravna omejitev lastninske pravice. Ne izključuje pa negativna služnost možnost prisilne ustanovitve služnosti v javno korist v skladu z določbami sedmega odstavka 20. člena in 21. ter 22. čl. ZEKom oziroma tretjega odstavka 78. čl. in 79 ter 80. čl. ZEKom-1. Na področje javnega prava namreč negativna služnost ne seže.

VSRS Sklep I R 71/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča drug tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP pomeni tudi zaposlitev tožeče stranke na sodišču, pred katerim teče konkretni postopek.

VSRS Sklep II DoR 236/2018 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
Revizija se dopusti glede vprašanj: - preizkusa materialnopravne pravilnosti odločitve o kraju vračila stvari po razdrti prodajni pogodbi, - ali sprememba kraja vrnitve plovila iz tožbenega zahtevka v "kraj, kjer je bilo plovilo izročeno tožniku" pomeni sojenje v okviru postavljenega tožbenega zahtevka v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZPP in ali tak izrek sodbe še zadošča standardu preciziranosti, določnosti in izvršljivosti.

VSRS Sklep II DoR 283/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
ZNP - 1 je začel veljati 15. 4. 2019, sklep sodišča prve stopnje v konkretnem postopku pa je bil izdan 28. 11. 2018. Upoštevaje prehodne določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1 se zato uporabljajo določbe prej veljavnega ZNP. V skladu z določbo 34. člena ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede postopkov odločanja o ukrepih po ZPND pa zakon drugačne določbe ne vsebuje.

VSRS Sodba in sklep II Ips 330/2016 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
Vrhovno sodišče pritrjuje oceni o protipravni opustitvi prvega toženca, ki je v tem, da ni preprečil dela s tehnično neprimernim orodjem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, da je skrbel za tehnično ustreznost strojev in orodja ter je imel zaradi samostojnosti pri dostavi in uporabi orodja vpliv na varnost delovnega procesa. Pogoj za prisojo denarne rente je, da oškodovanec škodo (izgubo dohodka) dejansko trpi, o povrnitvi te škode pa se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka. Gre torej za hipotetično kategorijo, pri čemer se upoštevajo tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka. Presoja višine nepremoženjske škode.

VSRS Sklep II DoR 645/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
Revizija se dopusti glede vprašanj: - ali imajo eventualni upravičenci neke pravice na nepremičnini, ki je bila prodana v stečajnem postopku, po zaključku le tega pravico in legitimacijo uveljavljanja ničnosti pogodbe, s katero je kupec v stečaju, nepremičnino prodal naprej drugemu kupcu, - ali vedenje nadaljnjega kupca, o nekem predhodnem lastninskem upravičenju na nepremičnini pred prodajo v stečajnem postopku, predstavlja razlog za ničnost prodajne pogodbe za nadaljnji prenos lastninske pravice na tej nepremičnini.

VSRS Sklep I R 65/2019 - Vrhovno sodišče

Thu, 05/21/2020 - 12:50
Upoštevaje dolžničino stalno prebivališče je treba pritrditi Okrajnemu sodišče v Celju, da gre za kraj, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Šentjurju.

VDSS Sodba Pdp 392/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 14:40
Zmotno je zatrjevanje pritožbe, da bi tožena stranka mogla delovno mesto za tožečo stranko prilagoditi na način, da bi še naprej lahko opravljala delo z omejitvami, ki izhajajo iz odločbe. Tožnica bi mogoče res lahko opravljala posamezna opravila, ki sodijo v opis določenega delovnega mesta pri toženi stranki, vendar pa toženka ni dolžna spreminjati svoje organizacije delovnega procesa oziroma ustvariti novega delovnega mesta, zato, da bi tožnici lahko ponudila delovno mesto, ki bi ustrezalo njenim preostalim delovnim sposobnostim.

VDSS Sodba in sklep Pdp 481/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 14:40
Pritožba neutemeljeno prikazuje, da je funkcija vodnega zaupnika takšna, da do kršitve tedenskega počitka sploh ne more priti. V zvezi s tem niso pomembne npr. pritožbene navedbe, da zakon ne določa, da vodni zaupnik nima in ne sme imeti tedenskega počitka. Tudi ni pomembna navedba, da je funkcija zaupnika prostovoljna, da ga izmed sebe izvolijo pripadniki, ter da pri tem ne gre za izvajanje delovnih nalog, odrejenih s strani nadrejenih. Prav tako ni odločilna pritožbena navedba, da naj narava nalog vodnega zaupnika ne bi bila urgentna. Bistveno je, da izvajanje nalog vodnega zaupnika seveda lahko privede do kršitve tedenskega počitka, s tem da tožnik nalog vodnega zaupnika na predvidene proste dneve ni izvajal na lastno iniciativo, kot skuša nakazati pritožba.

VDSS Sklep Pdp 728/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 14:40
Nošenje uniforme, spoštovanje Pravil SV in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze, ne dovoljujejo zaključka, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen.

VDSS Sodba Pdp 487/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 14:40
Predmet primerjave, ki jo zahteva uresničitev načela objektivne pogojenosti višine odškodnine v vsakem posameznem primeru, z drugimi primeri iz sodne prakse, ne more biti le vrsta in teža telesne poškodbe obravnavanega oškodovanca, pač pa vrsta, teža in trajanje (iz njih izvirajočih) pravno priznanih oblik nepremoženjskih škod (telesnih in duševnih bolečin in strahu). Vsebina te zahteve pride še posebej do izraza v primerih, ko pri posameznem oškodovancu telesna poškodba povzroči milejše ali hujše ter kratkotrajnejše ali dolgotrajnejše telesne in duševne bolečine in strah kot pri primerjanih oškodovancih s primerljivimi poškodbami.

VDSS Sodba Pdp 421/2019 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 14:40
Glede na zakonsko ureditev ZUTD se nadomestilo za primer brezposelnosti upošteva tako, da se od pripadajoče neto plače odšteje nadomestilo v neto znesku. Sodišče prve stopnje bi moralo naložiti toženi stranki, naj akontacijo dohodnine in prispevke za obvezna socialna zavarovanja odvede oziroma obračuna od zneskov nadomestila plače, ne da bi jih zmanjšalo za zneske denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Po tretjem odstavku 65. člena ZUTD se poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, odpravi odločba o priznanju pravice do denarnega nadomestila tudi v primeru, ko je po njeni izdaji s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljeno, da je zavarovancu nezakonito prenehalo delovno razmerje in ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo oziroma je delovno razmerje vzpostavljeno do datuma, ki ga določi sodišče, kadar po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, samo odloči o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Če je podlaga za vračilo denarnega nadomestila odprava odločbe na podlagi tretjega odstavka 65. člena tega zakona, ima zavod pravico zahtevati od delodajalca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila izplačanih zavarovancu, do ponovne zaposlitve pri tem delodajalcu oziroma izplačanih do dneva prenehanja delovnega razmerja, ki ga določi sodišče (1. alineja drugega odstavka 140. člena ZUTD). Po vrnitvi neto zneskov denarnega nadomestila davčna uprava po določbah zakona, ki ureja davčni postopek, vrne zavodu prispevke zavarovanca in zavezanca za obvezna socialna zavarovanja, plačane iz naslova vrnjenega denarnega nadomestila in na vrnjeno denarno nadomestilo plačano akontacijo dohodnine (peti odstavek 140. člena ZUTD). Zato bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava toženi stranki naložiti, naj za tožnico za sporno obdobje obračuna in odvede akontacijo dohodnine in prispevke za socialna zavarovanja od bruto zneskov nadomestil plače, nezmanjšanih za bruto zneske denarnega nadomestila, in nato tožnici plača ustrezne neto zneske, zmanjšane za neto zneske denarnega nadomestila.

VSRS Sodba II Ips 124/2016 - Vrhovno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 12:40
Argument, da predlagani dokaz, tudi če bi sam po sebi uspel, ne bi mogel pripeljati do drugačnega sklepa o obstoju pravno pomembnega dejstva, ne pomeni nedopustnega razloga za zavrnitev dokaza, še posebej, ker naj bi se z njim ugotavljal le indic, katerega moč je bila v primerjavi z drugimi dokaznimi dejstvi ocenjena kot taka, da ne bi vplivala na drugačno dokazno oceno.

VSRS Sodba II Ips 225/2018 - Vrhovno sodišče

Wed, 05/20/2020 - 12:40
Kadar so očitki o procesnih kršitvah le skonstruirani, njihov končni cilj pa je zgolj napad na dokazno oceno, in so tudi sicer očitno neutemeljeni ter je stranka nanje že dobila odgovor, se Vrhovno sodišče z njimi (ponovno) ne ukvarja. Zatrjevanje, da je bila tožnica zaradi bolezni med zaslišanjem postavljena v neenakopraven položaj, ker ob postavljanju vprašanj in skakanju v besedo s strani toženca, ni bila sposobna konsistentnega odgovarjanja, lahko pomeni le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki jo je skladno s prvim odstavkom 286.b člena ZPP treba uveljavljati takoj, ko je to mogoče.

Pages