Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 41 sec ago

VSM Sodba IV Kp 6322/2016 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 05/07/2021 - 13:40
Zmožnost izpolnitve posebnega pogoja po pogojni obsodbi.

VSM Sklep IV Kp 23224/2020 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 05/07/2021 - 13:40
Tako obrazložitev sodišča pritožba utemeljeno graja in pravilno ugotavlja, da lahko sodišče take zaključke sprejme šele po presoji dokazov po opravljenem dokaznem postopku na glavni obravnavi. Prvi odstavek 437. člena ZKP določa, da sodnik zavrže obtožni predlog, če spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 277. člena tega zakona; če pa so bila opravljena preiskovalna dejanja, pa tudi iz razloga iz 4. točke prvega odstavka omenjenega člena. Določbe tega člena se torej nanašajo na predhodni preizkus obtožnega predloga, ki ga opravi sodnik po uradni dolžnosti takoj po prejemu obtožnega predloga. Gre za materialni preizkus obtožnega akta o tem, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega akta ali za ustavitev postopka.

VSM Sodba PRp 85/2021 - Višje sodišče v Mariboru

Fri, 05/07/2021 - 13:40
Zahteva za sodno varstvo storilke namreč ni vsebovala razloga za izpodbijanje, obrazložitve oziroma predloga naj se plačilni nalog razveljavi ali spremeni, zato je prvostopenjsko sodišče o storilkini zahtevi za sodno varstvo lahko odločalo le z uradnim preizkusom plačilnega naloga v okviru 62.a člena ZP-1.

VSL Sodba I Cpg 227/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 05/07/2021 - 10:40
Vsaj načelno je mogoče sprejeti implicitno izraženo stališče tožeče stranke, da ne pozna vseh dejstev, ki bi jih morala zatrjevati v okviru svojega trditvenega bremena. Vendar pa bi tožeča stranka lahko podala konkretna pojasnila vsaj z vidika njenega sodelovanja v postopku ter z vidika neizbranega ponudnika, kot strokovnjak na tem področju pa bi lahko podala tudi primerjavo z vidika drugih tovrstnih postopkov. Glede na informacijsko asimetrijo bi zahteva po poštenem sodnem postopku v takem primeru terjala, da sodišče to ustrezno upošteva v dokaznem postopku. Vendar pa navedeno tožeče stranke ne odvezuje dolžnosti, da konkretno navede vsaj tista dejstva, ki so se nahajala v njenem zaznavnem območju. Dokazni postopek je namenjen temu, da se ugotovi resničnost dejstev, ki so že zatrjevana (in ki so sporna), ne pa temu, da se širi in dopolnjuje sama trditvena podlaga tožbe. Stranka, ki predlaga izvedbo določenega dokaza (zaslišanje priče), mora najprej svoj dokazni predlog povezati s konkretnimi trditvami, ki jih želi s tem dokazom dokazati. Izvajanje dokazov "na slepo srečo" v pravdnem postopku ni dovoljeno. Ne drži torej pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka natančno navesti, kaj bo priča izpovedala, temveč bi morala podati konkretne, substancirane trditve o očitanem nedopustnem ravnanju tožene stranke.

VSL Sodba I Cpg 405/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 05/07/2021 - 10:40
Po specialni določbi drugega odstavka 635. člena ZGD-1 delitev učinkuje z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis delitve s prevzemom v sodni register ima zato konstitutivni učinek. Po vpisu delitve v sodni register uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve, vključno z ničnostjo pogodbe o delitvi, ni več dopustno. V posledici oddelitve s prevzemom je prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in s tem do spremembe družbenika v družbi N., saj je namesto družbe M. vstopil v družbo nov družbenik - tožena stranka. Predmetni prenos poslovnega deleža predstavlja drugo vrsto odsvojitve v smislu 10. člena družbene pogodbe N. Univerzalno pravno nasledstvo je zgolj pravna fikcija, ki na naslednika prenese vse pravice in obveznosti prednika v zvezi z določenim premoženjem, ne povzroči pa njunega zlitja v eno osebo. Statusna preoblikovanja družb so sicer lahko takšne narave, da v celoti ohranijo identiteto subjekta, ki se preoblikuje. Takšna so vsa preoblikovanja, ki jih teorija uvršča med formalna preoblikovanja, pri katerih subjekt kljub spremembam v svoji organizacijski strukturi ostane ista (identična) oseba. Drugače pa je v primeru materialnih statusnih preoblikovanj, ki so preoblikovanja v premoženjski strukturi (aktivi) družbe, med katere se uvrščajo vse oblike združitev in delitev družb. Za ta preoblikovanja je značilno razpolaganje s premoženjem družbe, ki se je v obravnavanem primeru delila tako, da je del njenega premoženja prevzela druga družba. Institut pravnega nasledstva, ki sicer glede tega premoženja prvotni subjekt pred oddelitvijo in prevzemno družbo po oddelitvi (fiktivno) obravnava kot isto osebo, ne pomeni, da gre pravno ali dejansko za isti subjekt. Prevzemna družba je samostojna pravna oseba s sebi lastno subjektiviteto, povsem ločeno od pravne osebnosti svojega prednika.

VSL Sodba I Cpg 575/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 05/07/2021 - 10:40
Nedvomno je, da sta pravdni stranki ob dogovarjanju o vrsti in lastnostih talne obloge imeli pred svojimi očmi vzorec iz kataloga. Logično in življenjsko je, da je tožeča stranka toženi stranki oziroma njenima predstavnikoma pokazala izbrani vzorec, ker je želela točno določeno barvo talnih oblog – siv odtenek, ki se bo skladal z že obstoječo opremo. Izbran vzorec iz kataloga, ki ga je tožeča stranka pokazala toženi stranki, je bil bistven za določitev lastnosti (barve) talnih oblog. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ob ogledu prostorov dosegli dogovor o barvnem vzorcu, ki ga je želela tožeča stranka, in ne o šifri in nazivu tega barvnega vzorca. Za tožečo stranko šifra in naziv barvnega vzorca nista bila pomembna in zanjo niti ni bilo pomembno, kako si je tožena stranka označila, kateri barvni odtenek talnih oblog tožeča stranka želi. Zato ni mogoče šteti, da je bil s tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sam ali po nareku predstavnice tožeče stranke za potrebe izvršitve svojih obveznost, zapisal šifro talne obloge, ki je bila navedena pod izbranim vzorcem v katalogu, med pravdnima strankama dosežen dogovor o šifri talnih oblog. Dosežen je bil dogovor o barvnem odtenku talne obloge po vzorcu. Dogovorjeni barvni odtenek je bil bistvena lastnost predmeta pogodbe. Zato je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da so dobavljene talne obloge imele stvarno napako. Dejstvo, da je bila v potrjeni ponudbi zaradi napake v katalogu navedena šifra talnih oblog, ki je bila dejansko tudi dobavljena, na pravilnost izpolnitve ne vpliva. Tožena stranka se je namreč zavezala dobaviti talne obloge v izbranem sivem odtenku, takšnem kot je bil toženi stranki pokazan v katalogu. Ker tega ni storila, svoje obveznosti ni izpolnila pravilno. Neobstoj krivde tožene stranka za nepravilno izpolnitev za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen. Ta se namreč presoja pri odškodninskih zahtevkih. Pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni možno menjati ali vračati, po presoji pritožbenega ni mogoče uporabiti v primerih vračil ali menjav blaga zaradi stvarnih napak, torej v primerih uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Že po naravi stvari same je namreč nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost. Pogodbene določbe o dogovorjeni lastnosti stvari zaradi take klavzule sploh ne bi bilo mogoče uresničiti. S takšno klavzulo si prodajalec že v pogodbo vgradi možnosti, da izigra kupca prav pri lastnosti stvari, ki je za kupca pomembna in zato izrecno dogovorjena. Ker je takšno ravnanje nemoralno, je tako pogodbeno določilo, da kupljene stvari ni mogoče vračati oziroma menjati v kolikor ne ustreza dogovorjenim lastnosti (ni prave barve) nična.

VSL Sklep Cst 75/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Fri, 05/07/2021 - 10:40
Sklenitev sodne ali izvensodne poravnave v postopku, v katerem sodišče ugotavlja obstoj ali neobstoj terjatve upnika, ki jo je v stečajnem postopku prerekal stečajni upravitelj, predstavlja dejanje upravljanja stečajne mase, za katero potrebuje upravitelj soglasje sodišča. Pritožbeno sodišče ne izključuje možnosti sklenitve poravnave med stečajnim dolžnikom in upnikom glede obstoja prerekane terjatve, vendar zgolj v primeru, če je terjatev prerekal le stečajni upravitelj. Kadar pa terjatev prereka še kakšen drug upnik, s poravnavo med stečajnim dolžnikom in upnikom, katerega terjatev je bila prerekana, ni mogoče doseči ugotovitve obstoja terjatve. To je mogoče doseči le, če so v poravnavo vključeni tudi tisti upniki, ki so prav tako prerekali terjatev, ki je predmet poravnave, in zoper katere bi bil upnik, če poravnave ne bi bilo, dolžan vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve.

UPRS Sodba II U 374/2019-41a - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
V zadevi so bila na podlagi kontrole na terenu ugotovljena odstopanja med zaračunanimi postavkami in dejanskim stanjem na terenu, in sicer v postavki, ki se nanaša na dobavo gostinskih stolov in postavki, ki se nanaša na inox nevtralni točilni pult. Ker je obrazložitev tožene stranke pomanjkljiva oziroma preuranjena, se bo tožena stranka morala opredeliti do zatrjevanja tožeče stranke, da so bili dejansko dobavljeni in plačani gostinski stoli primerljive oziroma boljše kvalitete. Ker tožena stranka zatrjuje, da je inox nevtralni točilni pult na kraju samem drugačnih dimenzij, kot je zaračunan, pri tem pa se tožena stranka ni opredelila do ugovora tožeče stranke, da gre za odstopanja, ki jih je zahtevala montaža pulta v prostor in so minimalna oziroma ni pojasnila, ali to dejstvo ima in kakšen vpliv ima na pravilen obračun postavke v spornem računu, zato je bila tudi v tem delu njena odločitev preuranjena.

UPRS Sodba IV U 197/2019-6 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Tožnik v odrejenem roku, niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa prošnje za BPP ni dopolnil, zato je bilo treba tožnikovo prošnjo, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP (po izrecni določbi drugega odstavka 34. člena ZBPP, postopa organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek), kot nepopolno zavreči.

UPRS Sodba IV U 78/2018-10 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Za gradnjo objekta tlorisnih dimenzij 11,75 m x 4,4 m, ki je po pretežnem namenu opredeljen kot hlev in ne predstavlja enostavnega objekta, je potrebno pridobiti gradbeno dovljenje.

UPRS Sodba I U 1012/2017-9 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Tožnik je za nepravilnosti sicer vedel, vendar pa je za to navedel tudi resne in argumentirane razloge (zaradi ženine težke bolezni, kar je podkrepil tudi z listinskimi dokazi), do česar pa se tožena stranka ni kakorkoli opredelila, niti ni zavrnila navedenih dokaznih predlogov v svoji obrazložitvi, kar po mnenju sodišča predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker se odločba v tem delu ne da preizkusiti in ker je posledično za odločitev relevantno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zakonodajalec v ZTuj-2 ni določil, da je domneva iz 6. točke 1. odstavka 55. člena ZTuj-2 o nepodrejanju pravnemu redu avtomatično podana, čim prosilec izvrši katerikoli prekršek oziroma je spoznan za krivega njegove storitve, pač pa je pri presoji pomembna tudi teža prekrška in njegov morebitni izbris iz evidence prekrškov.

UPRS Sodba IV U 49/2018-11 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.

UPRS Sodba IV U 66/2018-8 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Tožnik do 31. julija 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine za leto 2013, je pa posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljal z vlogo z dne 29. 1. 2014, to je v zakonskem roku iz drugega odstavka 270. člena ZDavP-2 (t. j. za odmerno leto 2013 do 5. 2. 2014), torej je prvostopenjski davčni organ razpolagal s podatkom o tožnikovem uveljavljanju navedene olajšave, ki pa je neutemeljeno ni upošteval iz razloga, ker tožnik do 31. 7. 2014 ni vložil napovedi za odmero dohodnine.

UPRS Sodba II U 290/2018-24a - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Ker je v zadevi sporen obseg priznanih stroškov, ki jih je tožeča stranka priglasila pred izdajo odločbe in pred izdajo odločbe zahtevala tudi vključitev te gradbene situacije v upravičene stroške, je sodišče presodilo, da je tožena stranka zaradi nepopolno izvedenega dokaznega postopka kršila določbo 9. člena ZUP, v posledici pa je bilo napačno uporabljeno materialno pravo

UPRS Sodba IV U 43/2019-27 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 17:00
Pogoj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija je po 44. členu ZTuj-2 dokazilo o sprejemu na študij, izobraževanje, specializacijo, strokovno izpopolnjevanje, ki ga izda izobraževalna ustanova, na katero je tujec sprejet kot študent, oziroma potrdilo pristojnega državnega organa, ki je pristojen za izvajanje mednarodne ali bilateralne pogodbe ali je dajalec štipendije, oziroma potrdilo, ki ga izda od države pooblaščena organizacija, ki je odgovorna za izvajanje določenega programa. Ker je tujec zaprosil za začasno prebivanje zaradi študija in predložil ustrezno potrdilo, s katerim je dokazoval namen začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi skladno z določbo sedmega odstavka 44. člena ZTuj-2 v Republiki Sloveniji lahko začasno (zakonito) prebival do dokončne odločitve o prošnji, ne more pa tujec na podlagi te vložene prošnje v Republiki Sloveniji opravljati dela ali se zaposliti.

UPRS Sklep III U 265/2020-3 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 14:40
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.

VSM Sodba I Cpg 113/2020 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 05/06/2021 - 14:40
Glede na navedbe tožnika, podane do prvega naroka, ki res niso bile zadostne (v tem kontekstu ne drži trditev toženke s prvega naroka za glavno obravnavo, da je na tožnikove nepopolne navedbe opozorila sama še preden je sodišče slednjemu na prvem naroku dalo rok za njihovo dopolnitev), je sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen), katerega namen je, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ter dopolnijo dokazila, na ta način pa doseže pravičnejši zaključek postopka ter večja sprejemljivost sprejete odločitve, tožniku pravilno dopustilo, da v določenem roku svoje navedbe dopolni, nasprotna stranka pa nato po prejemu njegove vloge v nadaljnjem (istem) roku nanje odgovori. Res je, da bi lahko sodišče od tožnika dopolnitev navedb zahtevalo na prvem naroku in mu ne bi dalo (posebnega) roka za dopolnitev navedb (to za toženko ne bilo sporno, saj bi bilo v skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP), vendar pa ta okoliščina v obravnavani zadevi glede na sedaj veljavni tretji odstavek 286. člena ZPP, v skladu s katerim lahko stranke (med drugim) tudi po prvem naroku navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora, ni odločilna. V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP bi se moral slednji najkasneje na prvem naroku izreči o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke v zvezi z uveljavljenim pobotnim ugovorom. Ker tega ni storil, svojega ravnanja tudi ni opravičil, njegove kasnejše navedbe v tej smeri, ne glede na določbo tretjega odstavka 286. člena ZPP, niso dopustne.

UPRS Sodba II U 357/2018-13 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 14:40
Škodo je treba ugotavljati na celotnem kmetijskem gospodarstvu. Upošteva se celotna letna kmetijska proizvodnja določenega kmetijskega gospodarstva.

UPRS Sodba II U 306/2018-7 - Upravno sodišče

Thu, 05/06/2021 - 14:40
Za zakupnika v smislu 3. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ lahko šteje le oseba, ki ima z lastnikom zemljišča sklenjeno pisno zakupno pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi predhodnega postopka, predpisanega v določbah ZKZ, in odobrena s strani upravne enote z odločbo o odobritvi pravnega posla.

VSM Sklep I Cpg 129/2020 - Višje sodišče v Mariboru

Thu, 05/06/2021 - 14:40
Trditveno in dokazno breme za utemeljenost tožbenega zahtevka po tretjem odstavku 133. člena OZ je na tožeči stranki. Trditvena podlaga, ki jo mora tožeča stranka za potrebno sklepčnost tovrstnega odškodninskega zahtevka ponuditi, mora zato vsebovati trditve o škodi, ki naj bi nastala pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ ter trditve, da zatrjevana škoda presega običajne meje. Tožba, ki jo je treba popraviti oziroma dopolniti z dopolnitvijo pravno relevantnih dejstev, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Zato je sodišče po pravilu o materialnem procesnem vodstvu dolžno tožečo stranko vzpodbuditi k dopolnitvi morebiti pomanjkljivih navedb o pravno relevantnih dejstvih. Po določbi 285. člena ZPP je namreč dolžan predsednik senata med drugim postavljati vprašanja in na drug primeren način poskrbeti, da se med obravnavo navedejo vsa odločilna dejstva in dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih.

Pages