Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 24 min 19 sec ago

VSRS Sklep II DoR 197/2020 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 15:10
Predlog se zavrne.

VSL Sklep Cst 25/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 08/03/2021 - 15:10
V primeru pogojne regresne terjatve (ko torej med drugim porok oziroma zastavitelj odgovarja za obveznosti glavnega dolžnika, kot je to v obravnavanem primeru) je terjatev do glavnega (stečajnega) dolžnika lahko povezana le z odložnim pogojem. Ni potrebno, da upnik opredeli pogoj kot razvezni ali odložni, temveč je dovolj, da v prijavi pojasni okoliščine in položaj stečajnega dolžnika, ki pogoj pojasnjujejo. Opredelitev pogoja v prijavi terjatve ni obvezna, obvezen je le opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev. To pomeni, da je šlo za (napačen) zapis pravne kvalifikacije pogoja, ki pa ni odločilna. Kljub temu je ni mogoče opredeliti kot očitno pisno pomoto v smislu določbe 328. člena v zvezi s 332. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato se odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo s strani upnika predlagano popravo sklepa o preizkusu terjatev, izkaže za pravilno.

VSL Sklep Cst 279/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 08/03/2021 - 15:10
Pritožnica ne v ugovoru ne sedaj v pritožbi ne trdi, da je sploh podan kakšen od ugovornih razlogov po četrtem odstavku 379. člena ZFPPIPP. Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor pritožnice nedovoljen, zaradi česar ga je zavrglo, je zato pravilna že iz tega razloga in je pritožnica z navajanjem pritožbenih razlogov, ki gredo preko razlogov iz četrtega odstavka 379. člena ZFPPIPP, ne more izpodbiti.

VSRS Sklep II DoR 197/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 13:00
Predlog se zavrne.

VSRS Sklep II Ips 56/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 13:00
Res je sicer, da v sodni praksi velja stališče, da če oškodovanec opusti pravno varstvo, s katerim lahko uveljavi odpravo posledic protipravnega ravnanja nosilca oblasti, ima ta opustitev učinek pretrganja vzročne zveze (glej npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 827/2008, II Ips 1014/2007, III Ips 105/2007). Vendar pa to pravilo ni absolutno - vprašati se je treba, ali je imel udeleženec postopka na voljo učinkovito pravno sredstvo, s katerim bi konkretno dosegel odstranitev protipravnega ravnanja in njegovih posledic.

VSRS Sklep II DoR 531/2020 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 13:00
Predlog se zavrže.

VSRS Sklep I R 67/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 12:20
Prvi toženec je bivši partner ene izmed sodnic manjšega okrajnega sodišča, kjer so zaposlene le štiri sodnice. V odgovoru na tožbo pa je predlagal tudi zaslišanje njunega sina. Ker gre za majhen kolektiv, kjer vsi zaposleni s sodnico redno sodelujejo, stiki so pristnejši in dnevni ter drugačna organizacija dela glede na majhnost sodišča niti ni mogoča, je po oceni Vrhovnega sodišča zato podan razlog za delegacijo pristojnosti.

VSL Sklep I Cp 390/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 08/03/2021 - 12:20
Za primere, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, zakon predpisuje možnost imenovanja upravitelja zapuščine. Ne iz besedila zakona ne iz njegovega namena ne izhaja, da bi bila postavitev upravitelja in določitev njegovih nalog pogojena s soglasjem vseh dedičev.

VSC Sodba Cp 54/2021 - Višje sodišče v Celju

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Iz tožničinih trditev ne izhaja, da je kredit odplačala, o tem dejstvu ni niti izpovedala. Sodišče prve stopnje je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost), kar pritožba utemeljeno očita. Pritožbeno sodišče pa je ob upoštevanju podatkov v sodnem spisu in trditvene podlage tožnice lahko to bistveno kršitev glede na njeno naravo odpravilo samo (354. člen ZPP) tako, da je upoštevalo odsotnost njenih trditev in izpovedbe o poplačilu dolga iz kredita, ki je na dan razpada izvenzakonske zveze pravdnih strank ugotovljeno znašal 71.173,32 EUR. Tožnica pa bi šele s poplačilom tega ugotovljenega dolga pridobila upravičenje od toženca zahtevati vrnitev na njega odpadajočo ½, ker bi šele takrat nastalo njeno prikrajšanje, oziroma bi šele takrat nastala toženčeva korist. V skupno premoženje, ki ga (izven) zakonski partner, ki je samostojni podjetnik, ustvari v času trajanja (izven)zakonske zveze z opravljanjem pridobitne dejavnosti, katere nosilec je, spada podjetniško premoženje (podjetniško organizirano premoženje) samostojnega podjetnika, ki je fizična oseba. To podjetniško premoženje fizične osebe pa so njene nepremičnine in premičnine ter denarna sredstva na njenem računu, terjatve, dolgovi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru je premoženje tožnice, ki je samostojna podjetnica, vse njeno premoženje, ker podjetniško premoženje samostojnega podjetnika ni ločeno od premoženja le-tega kot fizične osebe.

VSL Sodba I Cpg 215/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 08/03/2021 - 11:30
V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.

VSRS Sklep II DoR 130/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP).

VSRS Sklep II DoR 162/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

VSC Sklep II Cp 157/2021 - Višje sodišče v Celju

Tue, 08/03/2021 - 11:30
ZPND v 19. členu omogoča žrtvi, da sama predlaga ustrezne ukrepe in ni pravno odločilno ali se je izrečena policijska prepoved po 60. členu ZNPPol že iztekla ali ne. V obravnavanem primeru ne gre za nedovoljeno prekrivanje ukrepov, čeprav je na dan 1. in 2. 12. 2020 veljala še policijska prepoved približevanja, podaljšana v postopku Kpd, ki teče zoper nasprotnega udeleženca. Vsi ti primeroma našteti ukrepi, razen ukrepa iz 6. alineje prvega odstavka 19. člena ZPND, onemogočajo povzročitelju nasilja normalno družinsko življenje prav zaradi tega, ker njegova bližina ogroža žrtve. Nasprotni udeleženec v pritožbi tudi ne pove, kakšen naj bi bil milejši ukrep, dejstvo pa je, da po pravilni materialnopravni presoji sodišča prve stopnje prva in druga predlagateljica potrebujeta mir in varno okolje za okrevanje, to pa jima je sodišče lahko omogočilo zgolj z izrečenimi ukrepi. Obseg prepovedi približevanja prvi in drugi predlagateljici je po delni ugoditvi ugovoru nasprotnega udeleženca glede na dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ki jih pritožba ni uspela omajati, po presojanju pritožbenega sodišča primeren in zakonit.

VSRS Sklep II DoR 253/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Po osmem odstavku 458. člena ZPP v sporih majhne vrednosti revizije ni. Če zakon določa, da revizije ni, je ni mogoče niti dopustiti.

VSRS Sklep II DoR 85/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

VSC Sklep I Cp 147/2021 - Višje sodišče v Celju

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Posvet z zadržano osebo v zavodu pred narokom, pregled predloga s prilogami in študiji zadeve pred narokom ne utemeljuje priznanja nagrade pritožniku kot nagrade za samostojno storitev po 1. alineji 1. točke in 2. točki tar. št. 39 OT. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik s sprejetjem sklepa Pr 25/2001 z dne 12. 2. 2021 prejel tudi predlog z dne 12. 2. 2021, pa na predlog ni odgovoril. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da pritožnik pred narokom 16. 2. 2021 ni vpogledal spisovne dokumentacije. Za pristop na narok mora biti pritožnik seznanjen z zadevo in nagrada za to opravilo pomeni nagrado za pristop na narok. Sam potek časa je posebej vrednoten (6. člen OT). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se zastopanje na naroku nanaša le na čas, ko odvetnik stranko zastopa na samem naroku.

VSM Sklep II Kp 20247/2019 - Višje sodišče v Mariboru

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Res je, da je z hipotekami zavarovan dolg, ki ga ima obdolženec do R.S., vendar pa vpisanih hipotek in odplačevanje davčnih obveznosti nikakor ne gre enačiti z začasnim zavarovanjem zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to zatrjuje zagovornica. Obdolžencu se namreč pod (s sicer še nepravnomočno) obtožnico očita, da si je s tem, ko je s poslovno kartico plačeval storitve in blago za osebno rabo, na škodo družbe G. d.o.o. (in ne R.S.) pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 75.737,21 EUR. Ker pa oškodovana družba premoženjskopravnega zahtevka (še) ni priglasila, je ob upoštevanju splošnega načela, da nihče ne sme obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno v korist R.S. To pa nikakor ne pomeni, da se zaradi že vpisanih hipotek začasno zavarovanje ne sme odrediti. Potrebno je upoštevati namen teh dveh institutov, ki sta si že po naravi in namenu povsem različna in se med sabo ne izključujeta.

VSRS Sklep II DoR 262/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Predlagatelj sam vlaga vlogo, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

VSRS Sklep III DoR 54/2021-7 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko sankcija plačila pogodbene kazni na podlagi 4. točka Pogojev javne dražbe in prodaje doleti tudi dražitelja, ki se po plačilu varščine javne dražbe ni udeležil.

VSRS Sklep II DoR 216/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 08/03/2021 - 11:30
Predlog se zavrne.

Pages