Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 14 min 7 sec ago

VSL Sodba III Kp 50717/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 16:20
Pri presoji dokazov, pridobljenih v tujini, velja splošno načelo proste presoje dokazov iz 18. člena ZKP, ki določa, da pravica sodišča in državnih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku, da presojajo, ali je podano kakšno dejstvo ali ne, ni vezana na nobena posebna formalna dokazna pravila in ne z njimi omejena. Sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot tudi ne na dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo določb kazenskega postopka in je zanje v tem zakonu določeno, da se sodna odločba nanje ne more opreti, ali ki so bili pridobljeni na podlagi takega nedovoljenega dokaza. Sodišče torej ni vezano na zakonska pravila, kako naj ovrednoti posamezni dokaz, vendar pa mora pri tem upoštevati dokazne prepovedi in načela kazenskega postopka, ki jih določa ZKP.

VSL Sodba in sklep I Cpg 298/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 16:10
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožeče stranke je bilo v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ali je bila ravno ona tista, ki je v zvezi s spornimi avtomobili kršila dogovor prepovedi oglaševanja in preprodajanja (saj je toženka trdila, da je v posledici njene kršitve prišlo do izreka pogodbene kazni). Tožena stranka bi morala dokazati, da je prepoved kršila konkretno tožnica s spornima avtomobiloma. Prav tako bi morala dokazati, da je pogodbeno kazen svojemu principalu plačala zaradi kršitev tožeče stranke (tako je namreč zatrjevala sama). Posplošene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, kako iz izpovedb priče E. E. izhaja, da sta prepoved oglaševanja in preprodaje kršili tako B. d. o. o. kot tožnica in da je priča E. E. „ves čas govoril, da je X obe družbi tretiral kot eno in isto osebo“, zato niso upoštevne. Toženka na tak način ne more 'vzpostaviti' odgovornosti tožeče stranke. Še posebej, ker v pritožbi sama tudi pravilno navaja, da kršitve družbe B. d. o. o. niso pogoj za odgovornost tožeče stranke. Tveganje v zvezi s škodo, ki nastane kot posledica neutemeljene začasne odredbe, tudi (ali: zlasti) tedaj, ko je bila njena izdaja po presoji predlagatelja v času vložitve predloga - glede na podatke, s katerimi je razpolagal - dejansko videti potrebna, bremeni predlagatelja.

VSL Sklep I Cpg 846/2017 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 16:10
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev premičnin, na katero meri terjatev. Začasna odredba s tako vsebino pa nima nobenega smisla, če tožena stranka še pred njeno izdajo katero od premičnin, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, odtuji. V kolikor gre za po vrsti določen predmet (genus), za katerega je v naprej znano, da njegova vrednost s časom občutno pada, začasna odredba, ki meri na prepoved razpolaganja s tem predmetom, ni v vsakem primeru v skladu z namenom zavarovanja. Za pravilno uporabo določbe 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je iz obrazložitve tudi izostala presoja trditev tožeče stranke o verjetnosti nastanka konkretnih posledic, ki bi ji nastale, če začasna odredba ne bo izdana in bo tožena stranka sporno vozilo prodala, v razmerju s škodo, ki bo nastala toženi stranki zaradi manjše vrednosti vozila, ki ga do pravnomočnosti sodbe ne bi smela prodati, če se bo začasna odredba izkazala za neutemeljeno.

VSL Sklep VII Kp 5004/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:50
Bistvo kaznivega dejanja zalezovanja je v zalezovanju, torej v ponavljajočih se ravnanjih, ki pri oškodovancu povzročijo prestrašenost ali ogroženost. Iz konkretnih navedb opisa ni mogoče izluščiti, kako se kaže "pogosto in kontinuirano" opazovanje oškodovanke, "stalno" zasledovanje ali "vztrajno prizadevanje" vzpostavljanja stika na domačem in službenem naslovu oziroma na poti od enega do drugega. Zgolj časovna opredelitev kaznivega dejanja tega ne razjasni, saj še vedno ni znano, koliko je bilo teh dogodkov in kako so se manifestirali v realnosti. Brez minimalne sinteze in vrste oziroma načinov stikov obdolženca z oškodovanko, kot naj bi se bili odvili v realnosti, pa sodišče ne more presoditi, ali gre dejansko za ponavljajoča se opazovanja, zasledovanje ali vsiljivo prizadevanje vzpostavitve stikov, torej za zalezovanje.

VSL Sklep I Cp 1048/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:50
Prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o veljavnosti pogodbe o preužitku, ki bi se lahko tolmačila kot pogodba o dosmrtnem preživljanju, ni razlog za prekinitev postopka, ker bi se s tem nedopustno opustila dolžna skrbnost učinkovitega varovanja pravic in koristi prvo nasprotnega udeleženca. Zaradi zavarovanja koristi prvo nasprotnega udeleženca je treba v najkrajšem času vzpostaviti stanje, na podlagi katerega bo mogoče učinkovito zavarovati njegove koristi.

VSL Sklep PRp 162/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:50
Storilec je zaprosil za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist v postopku odreditve nadomestnega zapora, zato bi sodišče moralo pri svojem postopanju uporabiti zakonska določila 13.a poglavja ZP-1 „postopek za odreditev nadomestnega zapora“ in ne določila 202.c člena ZP-1. Okoliščina, ali je bil storilec pravilno povabljen, da se zglasi na razgovor za pripravo osebnega načrta, je odločilnega pomena za presojo pravilnosti in zaključkov, da se storilec delu izmika (odločitev v smislu petega odstavka 192.b člena ZP-1) in sodišče nadaljuje s postopkom odreditve nadomestnega zapora ter izda sklep o nadomestnem zaporu, na kar bi moral biti storilec v sklepu poučen.

VSL Sklep IV Ip 1018/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:40
Da je materialno pravo sodišče dolžno že samo upoštevati, še ne pomeni, da upnik ni upravičen do stroškov, ki jih je imel z odgovorom na neutemeljen ugovor, ki ga je vložil po pozivu sodišča.

VSL Sodba II Cpg 341/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:40
Zgolj trditev, da tožeča stranka ni izpolnjevala pogodbenih obveznosti, ne ustreza standardu, ki ga terjata 7. in 212. člen ZPP. Pomanjkanja trditev o pravno relevantnih dejstvih - konkretno o natančnejši vsebini kršitev pogodbenih obveznosti tožeče stranke - ni mogoče nadomestiti z dokazi, za kar se po vsebini zavzema tožena stranka z očitkom, da sodišče ni zaslišalo z njene strani predlaganih prič. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožene stranke so razvidni iz konteksta obrazložitve - pomanjkanje konkretnih trditev tožene stranke o pravnorelevantnih dejstvih, ki jih izvedba dokazov ne more nadomestiti.

VSL Sklep Cst 255/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:40
Iz določbe 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP izhaja, da je ovira za odpust obveznosti zgolj kaznivo odejanje proti premoženju in gospodarstvu. To pa pomeni, da mora sodišče presoditi, ali dejansko gre za tako kaznivo dejanje. To je še posebno pomembno, ko je bil dolžnik obsojen v tujini. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje od dolžnice zahteva predložitev sodbe, da bo lahko preverilo, za kakšno kaznivo dejanje je šlo. V kolikor pa dolžnica te sodbe ne bo predložila, pa si lahko pri odločitvi pomaga tudi s klasifikacijo EU.

UPRS Sodba I U 620/2019-13 - Upravno sodišče

Thu, 10/29/2020 - 15:40
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku v 28. členu definicije stanovskega združenja ne podaja, takšne definicije pa tudi ne opredeljuje kakšen drugi, področni zakon, zlasti upoštevaje, da je bil upravni postopek, v katerem je tožnika zastopal pooblaščenec, davčni postopek, dejavnost njegovega pooblaščenca pa je davčno svetovanje, ki pa v Republiki Sloveniji ni reguliran poklic, denimo na način, da bi bilo predpisano (obvezno) članstvo v določeni organizaciji, npr. zbornici kot „stanovskem združenju“. Zato je po presoji sodišča pri tem treba in moč izhajati le iz samega besedila 28. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku: stanovski pomeni takšen, ki se nanaša na poklic, združenje pa v najširšem pomenu besede pomeni zbir, skupino subjektov, ki jih druži skupna ideja, interes. Klub davčnih svetovalcev po presoji sodišča ustreza takšni definiciji stanovskega združenja, saj združuje fizične osebe, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem Za Klub davčnih svetovalcev ni mogoče trditi, da ni stanovsko združenje, tožnik pa je torej posledično po presoji sodišča upravičen do povračila stroškov, ki so maksimirani do višine, ki je določena za odvetnike po odvetniški tarifi. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, člani Kluba davčnih svetovalcev, katerega ustanovni član je tudi tožnikov pooblaščenec, sami oblikujejo ceno svojih storitev, pri čemer pa se jim priporoča ravnanje skladno z vsakokrat veljavno Odvetniško tarifo.

VSL Sklep PRp 165/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:30
Dejstvo, da je bila vloga poslana pomotoma drugemu oddelku istega sodišča, ne more biti na škodo storilke. Ker je pritožnica izkazala, da je svojo vlogo dopolnila, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno formalno preizkusiti, ali je bila vloga dopolnjena v roku in ali je bila tudi dopolnjena z vsemi zahtevanimi podatki; v primeru pozitivnega odgovora pa bo moralo po vsebini vlogo pretehtati in odločiti o predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist.

VSL Sklep I Cpg 348/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:30
Ker likvidnostno stanje stranke ni edino merilo za presojo (ne)utemeljenosti predloga za odložitev plačila (podredno pa obročno plačilo) sodne takse, tožeča stranka s pritožbeno navedbo, da je v predlogu izpostavila, da se dobri rezultati poslovanja kot računovodska postavka ne odražajo neposredno na likvidnostnih sredstvih in da je posledično odločitev prvostopenjskega sodišča, ki predlogu za odlog ali obročno plačilo sodne takse ni ugodilo, zmotna, ne more uspeti in doseči spremembe izpodbijanega sklepa (pri čemer ugotovitve, da je razpolagala z 2.210,75 EUR denarnih sredstev, pritožbeno niti ne izpodbija, navaja zgolj, da so denarna sredstva edina primerna za plačilo takse). Sodišče mora upoštevati še njeno premoženjsko in finančno stanje.

VSL Sklep V Kp 8649/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:30
Prvi odstavek 84. člena ZKP določa, da sodnik zaslišanca o snemanju predhodno obvesti, vendar pa je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da opustitev predhodnega opozorila o snemanju ni kršitev, zaradi katere bi bilo treba takšno izpovedbo izločiti iz spisa.

VSL Sklep PRp 171/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:02
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb, danih v predlogu.

VSL Sklep EPVDp 75/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:01
Utemeljene so pritožbene navedbe, da prekrškov ni storil kot voznik motornega vozila kategorije B, temveč kot voznik motornega vozila kategorije G, zato je pritožbeno sodišče v tem delu spremenilo izpodbijani sklep. Kljub napačni navedbi kategorije vozila je izpodbijani sklep, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo po predpisanem postopku iz prvega odstavka 202.č člena ZP-1, še vedno ustrezen določbi tretjega odstavka 22. člena ZP-1.

VSL Sklep EPVDp 81/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:01
Določba tretjega odstavka 53. člena ZVoz-1 o izbrisu 4 kazenskih točk iz evidence kazenskih točk je namenjena imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola dosegel 16 kazenskih točk, pa še ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

VSL Sklep PRp 175/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:01
Prvostopenjsko sodišče je zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil prekršek po 6. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 8. člena ZPrCP, iz katere izhaja zakonska domneva, da je lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe vozila voznik vozila.

VSL Sklep PRp 123/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 15:00
Za utemeljenost suma zadošča obstoj konkretnega dokaza, na podlagi katerega je mogoče sprejeti sklep, da je verjetnost, da je določena oseba storila prekršek, večja od verjetnosti, da ga ni storila. Stopnja verjetnosti, ki je potrebna za utemeljitev suma, pa ni odvisna od ocene obstoječih konkretnih dokazov. Ocena dokazov je predmet dokaznega postopka in je prepuščena sodišču, ki odloča o obdolžilnem predlogu. Z oceno dokazov sodišče vrednoti dokazno vrednost posameznega konkretnega dokaza v smeri razjasnitve dejanskih in pravnih vprašanj, ki so potrebna za izdajo pravilne in zakonite sodbe. Pritožnica pa v pritožbi ne uveljavlja, da policija ni pridobila konkretnega dokaza o meritvi hitrosti, temveč daje lastno oceno pridobljenih dokazov, ki jim pripisuje protislovnost in na tej podlagi uveljavlja nezakonito pridobitev dokazov. Ocena dokaza pa ne pomeni, da je dokaz tudi bil pridobljen nezakonito, zaradi česar pritožba neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 6. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

VSL Sodba PRp 169/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 14:01
Prvostopenjsko sodišče je navedlo jasne in razumne razloge, ki v konkretnem primeru utemeljujejo pričakovanje, da bo izločitev odvzetega motornega vozila iz javnega prometa prispevala k dosegu cilja, to je varnost cestnega prometa, pri čemer je sodišče navedlo razloge za kriterije glede odvzema predmeta po drugem odstavku 25. člena ZP-1. Sodišče je pravilno upoštevalo, da je bilo predmetno vozilo uporabljeno za storitev prekrška. Poleg tega je iz razlogov izpodbijane sodbe in podatkov v spisu razvidno, da je bil storilec s kar tremi pravnomočnimi sodbami sankcioniran zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja tudi, da je sodišče pretehtalo sorazmerje med posegom v lastninsko pravico osebe, ki ni storilec prekrška (lastnice vozila A. A.) in med pravico drugih udeležencev cestnega prometa do varne vožnje, s čimer je spoštovalo odločbo Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS, pa tudi sodbe višjih sodišč, da je potrebno pred posegom v lastninsko pravico kot ustavno zagotovljeno kategorijo opraviti še presojo sorazmernosti. V okviru te presoje pa je sodišče upoštevalo tudi skrbnost lastnice vozila oziroma razmerje med ravnanjem lastnice in kršitvijo zakonodaje.

VSL Sklep PRp 182/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Thu, 10/29/2020 - 14:00
Ker je sodišče prve stopnje s sodbo odločilo, da mora storilec preostanek globe plačati v 30. dneh od pravnomočnosti sodbe, je rok za plačilo globe (glede na to, da zaradi epidemije virusne okužbe SARS-CoV-2 roki v nenujnih sodnih zadevah niso tekli od 16. 3. 2020 do vključno 31. 5. 2020) iztekel v sredo 17. 6. 2020.

Pages