Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 2 hours 38 min ago

VSRS Sklep III DoR 100/2021 - Vrhovno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 15:20
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločitev sodišča druge stopnje v II. točki izreka o zastaranju terjatve za plačilo zakonskih zamudnih obresti pravilna.

VSRS Sklep III Ips 17/2021 - Vrhovno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 15:20
Ureditev v prvem odstavku 482. člena ZGD-1 ni namenjena temu, da bi se družba sklicevala na legitimacijski učinek vpisov v sodni register, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do odsvojitve prišlo in je bila družba seznanjena s tako materialnopravno spremembo. Golo zanašanje na podatke v sodnem registru bi lahko namreč pripeljalo do tega, da bi prejšnji imetnik še vedno izvrševal korporacijske pravice iz poslovnega deleža kljub veljavnemu pravnoposlovnemu prenosu tega poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člena ZGD-1). To pa bi omogočalo zlorabe. Družba se torej na legitimacijski učinek vpisov v sodni register iz prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ne more sklicevati neomejeno, zlasti ne v primerih, ko bi to nasprotovalo načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ).

VSL Sklep I Cpg 293/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 09/29/2021 - 14:50
Po prvem odstavku 331. člena ZPP mora biti sklep obrazložen, če se z njim zavrača predlog stranke, ali če se z njim odloča o predlogih strank, ki si med seboj nasprotujejo, lahko pa je obrazložen tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno. Glede na to, da spadajo stroški predloga za izdajo naloga za izpraznitev med pravdne stroške (prvi odstavek 151. člena ZPP), ima vsaka stranka pravico vedeti, po katerih kriterijih in katere stroške je sodišče priznalo.

VSL Sodba II Cpg 303/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Wed, 09/29/2021 - 14:50
Po določbi 311. člena OZ lahko dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Iz tega med drugim izhaja, da lahko dolžnik s svojo obveznostjo pobota le tisto terjatev, ki jo ima do upnika, ne pa do koga drugega.

VSM Sklep I Cp 219/2021 - Višje sodišče v Mariboru

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Ocena, ki jo je sodišče opravilo glede izpovedb prič, ni skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče bo namreč moralo upoštevati, da so vse zaslišane priče v določenem odnosu z obema pravdnima strankama, sorodstvenem ali partnerskem in zato zgolj zapis, da izpovedbam tožnikovih prič ne verjame, ker so s tožnikom v sorodu, ne zadošča za oceno njihove neverodostojnosti.

VDSS Sklep Pdp 280/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Sodišče prve stopnje je v zvezi z dohodki toženca oziroma njegove družine ugotovilo, da je kot samostojni podjetnik v letu 2020 posloval z dobičkom v višini 6.563,85 EUR, njegova žena pa je imela v zadnjih treh mesecih dohodek v višini 1.963,31 EUR (in še toženec ji je nakazal 638,53 EUR). Do dohodka iz naslova najema in štipendije se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Pritožba mu utemeljeno očita, da dohodek, ki ga je upoštevalo (dobiček, ki ga je treba deliti z 12 za 12 mesecev - 546,99 EUR; ženin dohodek 654,44 EUR oziroma 867,28 EUR), nikakor ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka na člana družine. Tako je odločitev, da se toženčeva vloga za oprostitev plačila sodne takse zavrne, zmotna in najmanj preuranjena.

VDSS Sodba in sklep Pdp 344/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Za presojo pravilnosti predmetne sodbe oziroma njenega izpodbijanega dela (glede reintegracije) ni odločilna uporaba določb, ki se nanašajo na spremembo tožbe, ampak pravilna uporaba določb ZPP, ki opredeljujejo institut sodbe na podlagi pripoznave (316. člen ZPP). V zvezi s tem je ključno, da toženka svoje pripoznave zahtevka ni preklicala, zato je sodišče utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, četudi je v vmesnem času tožnik modificiral zahtevek. Tožnik napačno vztraja (in se pri tem sklicuje na judikat VIII Ips 8/2012), da četrti odstavek 41. člena ZDSS-1 nalaga sodišču odločanje o spremenjenem zahtevku. Po tej določbi lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Ta določba o privilegirani spremembi tožbe v sporu o prenehanju delovnega razmerja je sicer res specialnejša v razmerju do prvega odstavka 185. člena določb ZPP, po katerem je za spremembo tožbe praviloma potrebna privolitev toženke, vendar pa navedeno ne daje odgovora na vprašanje, ki je skupno tako pravdi kot delovnemu sporu, ali je po pripoznavi zahtevka sploh možna modifikacija zahtevka. Tako za pravdni postopek kot za postopek v delovnem sporu o prenehanju delovnega razmerja velja prvi odstavek 184. člena ZPP, da lahko tožnik do konca glavne obravnave spremeni tožbo. Ta določba pove le, do kdaj najkasneje je možna sprememba tožbe, če pa (lahko že v začetni fazi postopka) pride do procesnih situacij oziroma dejanj strank, ki ob izpolnjevanju zakonskih pogojev lahko privedejo do zaključka postopka (kot npr. pripoznava zahtevka), so ta seveda upoštevna, obenem pa predstavljajo oviro za upoštevanje spremenjene tožbe.

VSRS Sodba XI Ips 17327/2021 - Vrhovno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Uradni zaznamek o izjavi osumljenca, sestavljen na podlagi šestega odstavka 148. člena ZKP, je dopustno uporabiti kot podlago za nadaljnje zbiranje dokazov na procesno veljaven način. Gre za izjavo osumljenca o kaznivem dejanju, ki jo osumljenec poda po prejetem pouku iz četrtega odstavka 148. člena ZKP in po tem, ko se odloči, da jo bo podal brez navzočnosti zagovornika, policija pa jo zaradi razjasnitve relevantnih dejstev zapiše. Obdolženca sta se odločila svoji izjavi podati brez navzočnosti zagovornikov, en od obdolžencev pa se je ob tem odločil in policistom pokazal še kraj, kamor naj bi bili odvrženi predmeti, povezani s kaznivim dejanjem. Obdolženca sta bila poučena o tem, da imata pravico do navzočnosti zagovornika in da nista dolžna ničesar izjaviti, na vsebino tako podanih izjav, pa se lahko opirajo odločbe do izdaje sodbe, s tem, da se izjave ne sme uporabiti samostojno, temveč le v povezavi z že zbranimi drugimi dokazi in podatki.

VDSS Sodba Pdp 293/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Čeprav iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožena stranka v zvezi z očitanimi kršitvami sicer formalno vodila "disciplinski postopek", je bistveno, da posamezna ravnanja tožene stranke po vsebini predstavljajo izpolnitev obveznosti pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, ne glede na to, kako je formalno poimenovala listine v zvezi s tem (npr. opozorilo z možnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vabilo na zagovor o uvedenem disciplinskem postopku, zapisnik o zagovoru o uvedenem disciplinskem postopku, itd.). Tožnik je storil kršitev spolnega nadlegovanja sodelavke in ima njegovo ravnanje vse znake kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu po določbi prvega odstavka 197. člena KZ-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.

VDSS Sodba Psp 61/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
V pisnem izvedenskem mnenju dr. C.C. z dne 7. 9. 2020 dopolnjenim 1. 10. 2020 je tudi po presoji pritožbenega sodišča dovolj objektivizirane in prepričljive strokovno medicinske podlage za zaključek, da je bila pri tožniku od 20. 10. 2018 in vse do zaključka glavne obravnave začasna nezmožnost za svoje delo zdravstvenega tehnika posledica poškodbe pri delu. Ker je izvedensko mnenje dr. C.C. podano v skladu s pravili medicinske znanosti, stroke in izkušenj ter prepričljivo utemeljenem z dognanji iz strokovne literature, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta izpodbijana upravna akta nezakonita, ju v skladu z 81. členom ZDSS utemeljeno odpravilo in razsodilo, da je tožnik začasno nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu tudi od 20. 10. 2018 do zaključka glavne obravnave dne 20. 1. 2021.

VSM Sklep I Ip 404/2021 - Višje sodišče v Mariboru

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Sodišče druge stopnje soglaša s sodiščem prve stopnje, da iz listine (izpisek kartice klienta - prilogi B2 in B3), ki jo je predložil dolžnik glede obračuna dolga, ne izhaja, na kaj se ta nanaša oziroma, da bi se nanašala na obravnavano zadevo. S tem sama listina nima ustreznega dokaznega pomena. Zaradi neizpolnjenega dokaznega bremena, ki je bil glede dogovora o obračunu dolga na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ), mora sodišče slediti zakonski ureditvi vrstnega reda pri delnih plačilih iz 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in na tak način opredeljenemu preostanku neplačane obveznosti iz izvršilnega naslova.

VDSS Sodba Pdp 305/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Tudi je načeloma zmotno stališče, da se lahko delavcu, ki mu delodajalec ne zagotovi dela, plača enostavno zniža oziroma v konkretnem primeru več kot razpolovi. Delodajalec ima za zmanjšani obseg dela predvidene druge institute (npr. odpoved), česar se je toženka (četudi ne povsem pravilno, kar je vplivalo na ugotovitev nezakonitosti odpovedi) nenazadnje tudi poslužila. Zato je ključno dejstvo spora v tem, da je bila ustno dogovorjena višja plača, kar je bistveno za odločitev o zahtevku.

VDSS Sodba Pdp 298/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka dokazni oceni izvedenih dokazov, na podlagi katere je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik dne 14. 2. 2020 verbalno in fizično napadel sodelavca. Pravilno je presodilo, da je tožnik kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar mu je toženka očitala v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 3. 2020 (krivdni razlog; 3. alineja prvega odstavka 89. člena ZDR-1), podani po pisnem opozorilo, kot ga določa prvi odstavek 85. člena ZDR-1.

VDSS Sklep Pdp 284/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Tožnica izpodbija odločitev, ki je sodba ne vsebuje, neobstoječe odločitve pa z rednimi pravnimi sredstvi ni možno izpodbijati (II Ips 177/2015).

VSRS Sodba I Ips 33876/2015 - Vrhovno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Z udarci, discipliniranjem otrok na način, da jih je zagrabila za roko in posedala na stol in na njih kričala, je obsojenka izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Pri tem je treba očitano ravnanje presojati glede na vse okoliščine primera, glede na mladoletnikovo starost, kraj, kjer se je tako ravnanje izvršilo, način in intenziteto samega ravnanja ter s tem prizadejanih telesnih ali duševnih bolečin in podobno.

VDSS Sklep Pdp 78/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih.

VDSS Sodba Pdp 201/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Presplošne navedbe onemogočajo ugotovitev na katere dneve in s čim je bil tožnici kršen počitek. Tudi ni pravilno ob izostanku določnih trditev, zgolj na podlagi izpovedi prič in tožnice, sprejeti zaključka o kršenem tedenskem počitku.

VDSS Sodba Pdp 239/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku v času od 29. 4. 2015 do 31. 10. 2015 ni zagotovila pravice do tedenskega počitka, kot to določa 156. člen ZDR-1 in 97.f člen ZObr, je zmotna. Splošna ugotovitev, da je tožnik opravljal določeno delo, ne da bi bilo konkretizirano, kdaj je delo opravljal in kdo mu ga je odredil oziroma ukazal v času, ko je bil napoten na misijo na Kosovo, ne zadošča za presojo, da je utemeljen njegov zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi neizrabljenih dni tedenskega počitka. Dela oziroma naloge, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso takšne, ki bi posegale v pravico do tedenskega počitka pripadnika na mednarodni misiji.

VDSS Sklep Pdp 311/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Sodišče prve stopnje je toženi stranki oziroma tožeči stranki po nasprotni tožbi odmerilo in naložilo v plačilo sodni taksi za nasprotno tožbo (210,00 EUR) in za pritožbo z dne 14. 6. 2019 (190,00 EUR). Sodna taksa za pritožbo je bila plačana, kot pravilno poudarja pritožba, vendar v pritožbi z dne 14. 6. 2019 strošek sodne takse ni bil priglašen kot strošek pritožbe (navedeno je zgolj, da so stroški pritožbe nadaljnji stroški postopka; pritožbeno sodišče na predlog pritožnika, naj izpodbijano odločitev razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje, ni vezano - tretji odstavek 351. člena ZPP). Iz tega razloga Višje delovno in socialno sodišče o stroških pritožbe v sodbi Pdp 780/2019 z dne 26. 5. 2020 ni odločilo, predlog za izdajo dopolnilne sodbe pa je s sklepom Pdp 780/2019 z dne 13. 7. 2020 zavrnilo. Ta sklep je pravnomočen (sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Dsp 5/2021 z dne 8. 6. 2021). Ponovno zahtevo tožene stranke oziroma tožeče stranke po nasprotni tožbi za povrnitev stroška sodne takse za pritožbo je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrglo.

VDSS Sodba Pdp 212/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Wed, 09/29/2021 - 14:10
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženka tožniku odmor zagotovila oziroma da mu njegove pravice do odmora, kot jo ureja 154. člen ZDR-1, ni kršila in da tožnik ni opravljal dela, ki mu ga ne bi plačala, zaradi predaje dela.

Pages