Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 59 min 44 sec ago

VDSS Sodba Psp 46/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:10
Ker izvedenski organ pri tožniku ni ugotovil bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja, so tako še naprej primerne razbremenitve, kot so bile priznane že v letu 2009 (stvarne razbremenitve ter časovna razbremenitev). To pa pomeni, da pri tožniku zaenkrat še ni prišlo do izgube delazmožnosti, torej ni podana I. kategorija invalidnosti in s tem posledično torej tudi niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine po 1. alineji 41. člena ZPIZ‑2.

VDSS Sodba in sklep Psp 44/2021 - Višje delovno in socialno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Tožeča stranka je bila upravičeno izbrisana iz evidence brezposelnih oseb, saj ni izpolnjevala aktivnosti, ki so ji že zakonsko naložene.

UPRS Sodba I U 761/2020-16 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Toženka v svojem postopku ni raziskala, kaj je tožnik delal v Sloveniji v času od 6. 6. do 8. 6. 2020, ko je bil prijet in glede na njegovo izpovedbo ugotavljala možnosti zaprositi za mednarodno zaščito, pač pa je zgolj pavšalno zaključila, da je imel možnost vložiti prošnjo za mednarodno zaščito že iz razloga nahajanja na ozemlju Slovenije.

UPRS Sodba in sklep I U 1473/2020-15 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Pridržanje preneha, če prenehajo razlogi za omejitev gibanja, to pa so: ugotavljanje določenih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki je brez ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, ter obstoj nevarnosti, da bo prosilec pobegnil. Čim le eden od teh dveh pogojev za omejitev gibanja preneha, mora prenehati tudi omejitev gibanja, kar pomeni, da preneha tudi takrat, ko so dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ugotovljena. Jasnost in predvidljivost določb ZMZ-1 glede „utemeljene nevarnosti pobega“ pred koncem azilnega postopka v konkretni zadevi ni relevantno, saj je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi ugotovilo jasno izražen namen tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, zato presoja vprašanja obstoja objektivnih kriterijev kot podlage za sklepanje, da je izkazana utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil, v obravnavanem primeru ni potrebna.

UPRS Sodba in sklep I U 871/2020-16 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Na tožniku je dokazno breme, da izkaže svojo identiteto, čeprav je tudi toženka dolžna ukreniti vse potrebno, da se tožnikova identiteta razčisti, kar ji nalaga 118. člen ZMZ-1, torej tudi z drugimi dokazili kot z osebnim dokumentom. Da pa bo to mogoče (npr. s pričami, poizvedovanje pri pristojnih organih varnih držav, ki jih je tožnik prečkal in kjer je prišel v stik z organi), je aktivno sodelovanje tožnika nujno.

UPRS Sodba III U 220/2018-21 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in drugostopenjske odločbe izhaja, da sta oba organa naravo ključne okoliščine pripisala dejstvu, da je tožnik na podlagi predhodno izdane odločbe, s katero mu je bila na temelju vsebinsko enake vloge dovoljena postavitev transparenta v enaki velikosti in z enako vsebino, dejansko postavil transparent v nasprotju z izdano odločbo. Postavljeni transparent namreč ni bil pripravljen v vsebini in namenu sporočilne vrednosti, zatrjevane v vlogi za izdajo dovoljenja. Te okoliščine pa po presoji sodišča ne morejo pomeniti obnovitvenega razloga, ampak gre pri tem za (drugo) vprašanje, tj. vprašanje pravilnosti izvršitve odločbe. To pa je obenem vprašanje, ki se obravnava v postopku nadzora ter rešuje z inšpekcijskimi ukrepi, ki jih je v primeru nedovoljenega ravnanja mogoče izreči stranki in tako doseči zakonito stanje, ne pa z obnovo postopka izdaje odločbe, kot je bilo to storjeno v konkretnem primeru.

UPRS Sodba I U 1306/2020-17 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
Tožnik je Azilni dom zapustil, še preden je pristojni organ z njim opravil osebni razgovor in ga tako podrobneje povprašal glede vseh dejstev in okoliščin in je tako pristojnemu organu onemogočil, da bi preveril dejstva, ki jih je tožnik navajal ob podaji prošnje, ter da bi ugotovil popolno dejansko stanje. Brez osebnega razgovora odločbe ni mogoče izdati. Navedbe tožnika in njegova dejanja kažejo na utemeljen sum, da bi tožnik v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno na območje Centra za tujce, ponovno samovoljno zapustil Azilni dom, pri čemer je treba upoštevati tudi to, da čeprav je avtomobil, v katerem se je peljal prosilec, ustavila slovenska policija in tujca napotila nazaj v notranjost države, opozorilo ni zaleglo, saj je bil tožnik kljub temu kasneje prijet s strani italijanske policije.

UPRS Sodba in sklep I U 556/2020-22 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 15:00
V primeru, da je ogroženo življenje tožnika, varnostni zadržek ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo življenja. Potrebno je tehtanje med varnostnimi zadržki in zdravstvenim stanjem tožnika ter rešitvijo, ki jo za to tožnik predlaga. Seveda pa, v kolikor tožnik vztraja pri operaciji v Avstriji, bo moral, glede na razloge, ki jih je organ navedel pri presoji varnostnega zadržka in ga povečujejo (da se iz prejšnjih prekinitev kazni zaradi zdravljenja v Avstriji ni vrnil; ter da je med prekinitvijo kazni storil nova kazniva dejanja), izkazati, da je pri njem le operacija aortne zaklopke v Avstriji rešitev za njegovo zdravje oziroma življenje, s pregledom in izvidom iz ustrezne ambulante v Sloveniji.

UPRS Sodba in sklep I U 1059/2020-8, enako tudi , - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 14:20
Ker bi za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 moralo veljati, da bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, v ZMZ-1 pa teh kriterijev ni, ne obstaja pravna podlaga za omejevanje gibanja niti v tem konkretnem primeru niti v drugih primerih, kjer je pogoj za omejitev gibanja obstoj nevarnosti pobega, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.

UPRS Sodba in sklep I U 1722/2020-14 - Upravno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 14:20
Ob stanju stvari, ko tožnik kot prosilec za mednarodno zaščito ne pozna slovenskega jezika in s tem pravnega sistema države, v kateri je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, in ni bil obveščen o možnosti, da zahteva brezplačno pravno pomoč in zastopanje v zvezi z vložitvijo pravnega sredstva, ni mogoče šteti, da je iz neopravičenega vzroka zamudil rok za tožbo. Zato je sodišče ugodilo njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in tožbo štelo za pravočasno. Odreditev omejitve gibanja v primeru, ko je treba ugotoviti določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito in jih sicer ne bi bilo mogoče pridobiti, je dopustna le, če obstaja utemeljena nevarnost, da bo prosilec pobegnil. Zato je navedeni ukrep po presoji sodišča mogoče izreči le v primeru jasno izraženega namena tožeče stranke glede zapustitve Republike Slovenije, če tega ni, pa v primeru izpolnitve vnaprej določenih objektivnih kriterijev, ki opredeljujejo nevarnost pobega. Objektivna merila, ki opredeljujejo obstoj nevarnosti pobega, morajo biti določena v jasni in splošni zavezujoči določbi, ki jo je mogoče nedvoumno izvajati in uporaba katere je predvidljiva.

VSRS Sklep I R 33/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 13:00
Trditev o dolžnikovem hvaljenju, češ da ima na policiji in na sodišču zveze, je povsem pavšalna. Drugače je s trditvijo, da je sodnica A. A. dolžnikova soseda in prijateljica njegove pooblaščenke. A ti razlogi lahko utemeljujejo kvečjemu izločitev navedene sodnice, niso pa razlog, zaradi katerega bi bil pri povprečnem opazovalcu lahko podan dvom v nepristranskost celotnega Okrožnega sodišča.

VSL Sodba II Cp 219/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Ker se v odškodninskem pravu domneva navadna malomarnost, brez ustreznih trditev sodišče sploh ne more ugotavljati hude malomarnosti. In takšnih trditev v postopku pred sodiščem prve stopnje tožnik ni podal.

VSL Sklep I Cpg 427/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Prvostopenjsko sodišče je z vročanjem sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe (čeprav to ni bila njegova zakonska obveznost) vzpostavilo situacijo iz četrtega odstavka 9. člena ZIZ-1, ki narekuje vročanje vložene pritožbe tudi nasprotni stranki. S to obveznostjo sodišča pritožnik po prejemu sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni mogel računati. Iz spisovnega gradiva namreč tudi ne izhaja, da bi sodišče pritožnika informiralo o vročanju sklepa z dne 23. 12. 2019 nasprotni stranki. V okoliščinah danega primera, ko je bila obveznost vložitve pritožbe v dveh izvodih (za sodišče in nasprotno stranko) povzročena s postopanjem sodišča in ni izhajala iz normativne ureditve glede na izid prvostopenjskega postopka o predlogu za izdajo začasne odredbe, je določbo prvega odstavka 106. člena v zvezi s posledicami iz 336. člena ZPP treba presojati restriktivno. Sankcija za vloženo nepopolno pritožbo iz izpodbijanega sklepa bi bila namreč prehud poseg v pritožnikovo pravico do pritožbe.

VSM Sodba II Kp 33738/2014 - Višje sodišče v Mariboru

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Strokovno mnenje, ki ga v predkazenskem postopku opravi NFL nima lastnosti izvedenskega mnenja, vendarle pa ima težo dokaza, na katerega je mogoče opreti sodno odločbo v primeru, če se ne pojavi dvom v analizirano snov oziroma da snov ne ustreza lastnosti prepovedane droge, kar pa v predmetnem kazenskem postopku obramba nikoli ni zatrjevala, niti tega ne trdi v pritožbi. Pri hrambi droge z namenom nadaljnje prodaje gre za trajajoče kaznivo dejanje, vendar gre za eno kaznivo dejanje, ki traja toliko časa, kolikor traja protipravno stanje, zato začetek in časovna dolžina protipravnega stanja za ugotovitev časa izvršitve kaznivega dejanja nista pomembna, ampak trenutek, ko je takšno protipravno stanje prenehalo. Po tem trenutku je treba ugotavljati, kateri kazenski zakonik je treba uporabiti.

VSL Sodba III Kp 52340/2018 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Ko je sodišče prve stopnje le iz abstraktnega dela opisa kaznivega dejanja izpustilo znak kaznivega dejanja iz četrtega odstavka 299. člena KZ-1 (maščevanje uradni osebi) in sicer: "uradni osebi, ki opravlja naloge policije, maščeval zaradi dejanj, ki jih je opravila sama ali druga uradna oseba v okviru svojih pravic, tako, da je ogrožena osebna varnost uradne osebe in varnost njenih bližnjih sorodnikov" in ob nespremenjenem opisu konkretnega opisa kaznivega dejanja (v katerem je bila sicer opisana vloga konkretne osebe – policista kot uradne osebe, vsebina opravljanja nalog policije, maščevanje zaradi predhodno opravljenih nalog s strani drugih policistov zoper obtoženca – v konkretno navedenih kazenskih zadevah, navedba, da je obtoženi za te postopke krivil konkretnega policista, da je temu in drugim policistom resno grozil (navedena vsebina groženj v opisu dejanja), da je izrečene grožnje v preteklosti tudi že uresničil, da je konkretnemu in ostalim policistom znana nasilnost obtoženca) je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 4. točke 372. člena ZKP, ko je ob takšnem (nespremenjenem konkretnem opisu kaznivega dejanja), dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge policije, po tretjem in prvem odstavku 300. člena KZ-1.

VSL Sklep IV Cp 443/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Ker očitano nasilje otrokove babice in tete nad otrokom ni bilo verjetno izkazano, presega namen predmetnega postopka ugotavljanja otrokovih morebitnih vedenjskih ali vzgojnih težav oz. njihovih vzrokov s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.

VSL Sodba in sklep I Cpg 299/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Tue, 06/15/2021 - 12:20
Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. To pomeni, da v kolikor se pogodbeni stranki dogovorita glede načina izvajanja storitev, ki so predmet podjemne pogodbe, in je izvajalcu znan specifično izražen končni interes naročnika, je izvajalec pri načinu izvajanja svojih storitev vezan na dogovorjen način izvajanja storitev in je z njim omejen. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni nepravilnost v izpolnitvi.

VSRS Sklep I Up 69/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 12:10
Odločba o dovolitvi zadrževanja je konstitutivnega značaja, saj podeljuje tujcu, ki je že v postopku odstranitve, pravico do zadrževanja v Republiki Sloveniji in torej zadržanje izvršitve te odločbe na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 niti ni mogoče. Glede na to bi tožnica lahko predlagala le začasno odredbo za začasno ureditev stanja po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 ter predlagala način, kako naj se začasno, to je do pravnomočne odločitve v obravnavanem upravnem sporu, uredi stanje glede na sporno razmerje. Take začasne odredbe s tako oblikovanim predlogom pa tožnica ni predlagala. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom spornega pravnega razmerja ni uredilo na način kot je predlagala tožnica, torej, da bi le odložilo njeno deportacijo, pač pa je tožnici do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu dovolilo zadrževanje v Republiki Sloveniji. Sodišče prve stopnje je tako odločilo prek meja tistega, kar je zatrjevala in predlagala tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba - nastanek težko popravljive škode ni izkazan. Ni mogoče izhajati iz tega, da je odstranitev tujca iz Republike Slovenije že sama po sebi škoda, ki bi bila upoštevana kot razlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1 ter da naj bi bila ta škoda težko popravljiva že iz razloga, ker naj ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega stanja, kljub morebitnemu uspehu tujca v upravnem sporu, ker ne bi bil več na območju Republike Slovenije. Okoliščine, ki utemeljujejo težko popravljivo škodo kot podlago za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 je namreč treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na ugotovljeno dejansko stanje. Vrnitev v vsako drugo državo iz Republike Slovenije za tujca ne predstavlja škode, ki bi tujcu sama po sebi grozila in je ne bi bilo treba ustrezno utemeljevati in izkazovati. Poleg tega bi se tožnica v primeru ugoditve tožbi v Republiko Slovenijo lahko vrnila, razlogov proti temu v samem predlogu tožnica ne navaja.

VSK Sklep CDn 281/2020 - Višje sodišče v Kopru

Tue, 06/15/2021 - 12:10
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). Preizkus ničnosti pa je omejen, saj zemljiškoknjižno sodišče po določbi petega odstavka. 149. člena ZZK-1 pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene zahteve strank na podlagi pravnega posla in tudi ni pristojno presojati veljavnosti tega pravnega posla. Zaradi omejene presoje ničnosti in popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila, vprašanje, ali je zemljiškoknjižno dovolilo nično zaradi prekoračitve pooblastil pri sklenitvi posla, ni predhodno vprašanje v tem zemljiškoknjižnem postopku.

VSRS Sklep I Up 95/2021 - Vrhovno sodišče

Tue, 06/15/2021 - 12:10
Za izključitev sodnega varstva v upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 glede zatrjevane kršitve človekovih pravic v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc je treba odgovoriti na naslednja vprašanja: ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor po navedenem členu, če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter ali je takšno (primarno) sodno varstvo učinkovito. Gre torej za preizkus procesne predpostavke, katere obstoj se ne ugotavlja na podlagi ugotovitvenega postopka, v katerem bi se izvajali dokazi, temveč na podlagi določb zakonov, ki urejajo sodno varstvo in vsebine sodnega varstva, kot ga opredeli tožeča stranka s tožbenim zahtevkom oziroma predlogom. Za presojo vprašanja, ali obstaja drugo sodno varstvo z vidika njegove učinkovitosti, pa ni treba, da je prizadeti osebi pred pristojnim sodiščem zagotovljeno uveljavljanje enakih zahtevkov, kot jih lahko uveljavi v upravnem sporu zaradi varstva človekovih pravic, ampak zadostuje, da lahko oseba v okviru pravnega sredstva ali drugega zahtevka uveljavlja tudi kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Postopek javnega razpisa je predhodni postopek, v katerem se zberejo, dopolnjujejo in ocenjujejo ponudbe. Po prejemu poročila komisije o oceni ponudb pa se nadaljuje odločanje po ZUP, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe (prvi odstavek 47. člena ZEKom-1). Ta postopek se (praviloma) zaključi z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc (49. člen ZEKom-1). Ta odločba je upravni akt, s katerim se odloči o pravicah in obveznostih strank - ponudnikov, ki so sodelovali v postopku, ti pa lahko uveljavljajo sodno varstvo v upravnem sporu. Iz navedene ureditve izhaja, da je varstvo v zvezi s podeljevanjem radijskih frekvenc zagotovljeno v okviru rednega upravnega spora, tj. spora o zakonitosti upravnega akta. Sodno varstvo v upravnem sporu zoper dokončno odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ni omejeno le na uveljavljanje razlogov bistvene kršitve dražbenega postopka, saj za takšno stališče ni pravne podlage. V upravnem sporu po 2. členu ZUS-1 je mogoče uveljavljati tudi nezakonitost razpisnih pogojev (ki jih v tem sporu zatrjuje pritožnik), kar izhaja tako iz sodne prakse Upravnega sodišča kot tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča. Suspenzivni učinek pravnega sredstva mora biti z gotovostjo zagotovljen le v primerih, v katerih to utemeljuje pomembnost človekove pravice, katere varstvo se uveljavlja, in nepopravljive škodljive posledice, ki bi nastale z izvršitvijo izpodbijane odločbe. Pritožnik pa v predmetnem sporu ne trdi, da vzpostavitev stanja, kakšno bi bilo pred izvršitvijo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ne bi bilo mogoče.

Pages