Vrhovno sodišče

Subscribe to Vrhovno sodišče feed
Updated: 1 hour 32 min ago

VSL Sklep I Cp 203/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 15:10
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da četudi je predmet izvršilnega postopka skupno premoženje, slednje na višino odmerjene sodne takse nima nikakršnega vpliva, ker ni razdeljeno in na njem deleži še ne obstajajo.

VSL Sklep IV Cp 190/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 15:10
Ves čas je treba imeti pred očmi, da so začasne odredbe nujna in izjemna pravna sredstva, ki le provizorično urejajo razmerja do njihove dokončne ureditve, ki mora biti zaradi varstva koristi otrok sprejeta brez nepotrebnega odlašanja.

VSRS Sodba III Ips 53/2020 - Vrhovno sodišče

Mon, 06/07/2021 - 15:10
Ker je lizing le zbirni pojem za vrsto pojavnih oblik tega pogodbenega tipa, konkretne pogodbe ni utemeljeno podrejati zgolj enemu ali nekaterim zakonsko urejenim pogodbenim tipom, pač pa je treba pri analizi take pogodbe izhajati iz namena celotnega razmerja, ugotoviti njegovo podlago ter porazdelitev rizikov in interesnih bremen strank. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem lizingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega obroka zgolj pravica lizingojemalca in ne njegova obveznost, zmotno uporabilo materialno pravo.

VSL Sklep I Cp 52/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 15:10
Sodišče prve stopnje je prepričljivo ugotovilo, tudi z ogledom na kraju samem, da je bila sporna parcela namenjena za potrebe funkcionalnega zemljišča zgradbe od vsega začetka, da gre za del enotne zelenice ob stavbi, ki ni namenjena redni rabi druge stavbe. Za dodati je, da iz ugotovitev izvedenke in predloženih fotografij jasno izhaja, da je bilo funkcionalno zemljišče zdravstvenega doma zamejeno z živo mejo, ograjo in asfaltno potjo, sporne parcele pa v tem delu ni, zato ne more biti nobenih dvomov, da parcela 656/112 predstavlja pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi na naslovu G. 13 in 15, L.

VSL Sodba I Cp 2099/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:40
Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene podlage pravilno štelo, da je notar izpolnil svojo pojasnilno dolžnost.

VSL Sklep I Cp 1808/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:40
Pravila ZVEtL-1 o pripadajočem zemljišču k posamezni stavbi se, če ni določeno drugače, smiselno uporabljajo tudi za skupno pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 42. člena ZVEtL-1).

VSL Sodba I Cp 1328/2019 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.

VSL Sklep II Ip 391/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.

VSL Sklep I Ip 58/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Pravno sredstvo dolžnika, tudi novega dolžnika v izvršilnem postopku, je ugovor, t. j. ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi in ugovor po izteku roka. ZIZ ne predvideva predloga dolžnika za ustavitev izvršilnega postopka. Umik predloga za izvršbo lahko vloži upnik, dolžnik pa mora, če želi doseči ustavitev izvršilnega postopka, vložiti dovoljen, pravočasen in utemeljen ugovor. Sodišče mora v obrazložitvi sklepa o stroških navesti, zakaj določene s strani upnika priglašene stroške smatra za potrebne za izvršbo.

VSL Sklep II Ip 1647/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Res ZFPPIPP ne pozna pogojnega priznanja terjatev oziroma se šteje, da so pogojno priznane terjatve v resnici prerekane terjatve. Vendar pa je izvršilni naslov sklep o potrditvi prisilne poravnave in ne sklep o preizkusu terjatev. Zato že pojmovno v njem ne morejo biti navedene pogojno priznane terjatve, kar po ZFPPIPP (v seznamu preizkušenih terjatev) ni dovoljeno. V njem oziroma v seznamu ugotovljenih terjatev so navedene ugotovljene terjatve, t.j. tiste, ki so priznane. 26. člen ZIZ se ne nanaša na razvezne pogoje. Kot primarno ni niti (glede na kontekst zakonske ureditve) logično, da bi moral upnik dokazovati razvezni pogoj plačila terjatve – prenehanje terjatve dokazuje dolžnik v ugovoru. In kot bistveno, 26. člen ZIZ se nanaša na izvršbo, ki je odvisna od nastopa kakšnega pogoja. V konkretnem primeru pa izvršba ni odvisna od nastopa pogoja, temveč je od nastopa razveznega pogoja odvisno prenehanje utemeljenosti izvršbe.

VSL Sklep II Ip 157/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi predstavlja javno listino tudi glede opozorila, da se bo pisanje v primeru njegovega neprevzema štelo za vročeno s potekom 15 dnevnega roka za prevzem, ne glede na to, da na obvestilu sodišču ni povzeta cela vsebina obvestila prejemniku in vsa opozorila z obvestila. Ratio ureditve o času nastopa fikcije vročitve je v tem, da je treba enako obravnavati stranke, ki pisanje dvignejo oziroma prevzamejo, in tiste, za katere velja fikcija vročitve pisanja. Stranka, ki je pisanje dvignila na zadnji dan roka za prevzem in ji je pisanje takrat tudi vročeno (oziroma tudi njen nasprotnik), namreč ne more biti na slabšem kot stranka, ki je po lastni volji opustila prevzem pisanja.

VSL Sodba II Cp 611/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Standard protipravnosti ni izenačen z razlogi, katerih utemeljenost terja ugoditev pravnim sredstvom, temveč se zahteva kvalificirana stopnja napačnosti, zlasti nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljene prakse, napake ki so povsem izven okvira pravno še dopustnega delovanja, zlasti v smislu arbitrarnosti. Upravni enoti ni mogoče očitati protipravnosti: ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ne v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Tožena stranka ne more biti odgovorna za lastnosti stanovanja, ki ga je tožnica kupila od tretje osebe, ampak gre izključno za odnos med njo in prodajalcem. Iz opisane kronologije je očitno, da se tožnica za nakup nepremičnine ni mogla odločiti zaradi tega, ker bi stanovanje imelo gradbeno in uporabno dovoljenje, ampak je kupila stanovanje brez pridobljenih dovoljenj. Pričakovanja, da je stanovanje brezhibno, postavljeno na varnem območju in ni podvrženo morebitni nevarnosti poplav, pa ne zadoščajo za utemeljitev vzročne zveze med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in premoženjskim položajem tožnice, do katerega je prišlo leta 2009 in 2010 v posledici naravnega pojava - poplav.

VSL Sklep II Ip 78/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
V primerih, ko ne gre za izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, temveč mora dolžnik izprazniti nepremičnino, ki ni in ni bila v njegovi lasti, ne pride v poštev presoja sorazmernosti med višino upnikove denarne terjatve in posegom v dolžnikovo lastninsko pravico, ko bi bilo slednjo mogoče obvarovati, če bi se dolžniku dala možnost, da terjatev v času odloga poplača. Sodišče mora v takem primeru tehtati med upnikovo pravico do učinkovite izvršbe in pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, ki ni absolutne narave. Sodna praksa, ki priznava poslabšanje zdravja kot pravno priznano škodo, se nanaša na težka bolezenska stanja, ki dolžnike resneje ogrožajo. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma je po določenem času od nastanka izvršilnega naslova utemeljeno pričakovanje, da si je dolžnik prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek. Na dolžniku je namreč breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje.

VSL Sklep I Ip 77/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
ZIUPOPDVE določa, da so vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, izvzeti iz izvršbe po ZIZ. Vendar pa ta zakon velja šele od 31. 12. 2020 in v nobenem delu ne določa veljavnosti tega ukrepa za nazaj. Zakonodajalec je predvidel, da bo odlog izvršbe nastopil po samem zakonu, zato sodišča posebnih sklepov ne bodo izdajala.

VSL Sodba I Cp 1356/2020 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 14:30
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.

VSL Sklep Cst 116/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 11:40
Sodišče določi načrt poteka stečajnega postopka zato, da lahko spremlja potek unovčevanja stečajne mase. Sodišče prve stopnje sicer v razlogih izpodbijanega sklepa ni podrobneje pojasnilo, kolikokrat je v tem stečajnem postopku spremenilo načrt poteka stečajnega postopka in zaradi katerih razlogov, ne glede na navedeno pa je iz obrazložitve jasno, da sodišče prve stopnje upraviteljici nalaga, da do 30. 6. 2021 konča postopke v zvezi z unovčenjem unovčljivega premoženja oziroma poda ustrezne predloge glede prenosa premoženja, ki ga do sedaj ni bilo mogoče unovčiti, ter izvede v istem roku tudi vsa dejanja, ki so potrebna za rešitev spornih razmerij, tudi s sklenitvijo poravnav. Pri tem je izrecno izpostavilo, da stečajnega postopka ni mogoče zaključiti brez spremembe načrta poteka stečajnega postopka, ker se mora do roka, ki ga je sodišče določilo v tem sklepu, še unovčiti stečajna masa. To pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje potek unovčitve stečajne mase, ki jo je treba še unovčiti, spremljalo in tudi ustrezno nadziralo, zato drugačne pritožbene trditve, ki se nanašajo na unovčenje stečajne mase, niso utemeljene.

VSL Sklep II Cpg 131/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 11:40
Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se petnajstdnevni rok iztekel v ponedeljek 16. 11. 2020. Na ta dan pa je že začela veljati Odredba o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Ta pa je v šestem odstavku 2. točke med drugim določala, da procesni roki v nenujnih zadevah in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo in da procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Glede na ugotovitev o vročitvi plačilnega naloga dne 30. 10. 2020, bi se rok za plačilo sodne takse tako moral izteči šele 1. 2. 2021.

VSL Sklep Cst 158/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 11:40
Zakon ne daje upravitelju procesne legitimacije za izpodbijanje sklepa, s katerim daje sodišče soglasje k upravljanju stečajne mase.

VSL sklep Cst 139/2021 - Višje sodišče v Ljubljani

Mon, 06/07/2021 - 11:40
298.a člen ZFPPIPP določa posebna pravila za prijavo in preizkus hipoteke in terjatve, zavarovane s to hipoteko, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka, po 1. točki drugega odstavka 298.a člena ZFPPIPP velja (kot pravna fikcija), da sta v stečajnem postopku (pravočasno) prijavljeni ta hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. V skladu s tretjim odstavkom citiranega člena, če se z vpisom, ki je začel učinkovati pred začetkom stečajnega postopka in je bil opravljen po začetku stečajnega postopka, vknjiži hipoteka, zaradi pravne fikcije začetka učinkovanja vpisov, določene v 5. členu ZZK-1, tudi za te položaje velja pravna fikcija pravočasne prijave. Take hipoteke in terjatve, zavarovane z njo, hipotekarnemu upniku v stečajnem postopku ni treba prijaviti s posebnim procesnim dejanjem (vlogo o prijavi terjatve). Ločitveno pravico na podlagi take hipoteke in terjatev, zavarovano z njo, mora upravitelj vključiti v osnovni seznam prijavljenih terjatev, čeprav je upnik ni prijavil s posebno procesno vlogo, in jo preizkusiti. Iz navedenega sledi, da upniku, ki ga je upravitelj na podlagi 298.a člena ZFPPIPP dolžan vključiti v (dodatni) osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni mogoče odreči procesne legitimacije upnika, saj njegova hipoteka in terjatev, zavarovana z njo, veljata za pravočasno prijavljeni že po samem zakonu.

VSRS Sodba X Ips 4/2021 - Vrhovno sodišče

Mon, 06/07/2021 - 11:40
Delodajalec, ki uveljavlja spodbudo za zaposlovanje po 27. členu ZSRR-2, mora izkazati, da delavci, za katere uveljavlja povračilo prispevkov za socialno varnost, živijo na območju z visoko stopnjo brezposelnosti. Ker je spodbuda za zaposlovanje neposredno vezana na območja z visoko brezposelnostjo, je po oceni Vrhovnega sodišča njen osrednji namen v zmanjšanju regionalnih razlik glede stopnje brezposelnosti na teh območjih. Ne bi bilo namreč logično, da bi zakonodajalec vezal spodbudo za zaposlovanje na problemska območja z visoko brezposelnostjo, njen osrednji cilj pa ne bi bil znižanje stopnje registrirane brezposelnosti prikrajšanih kategorij delavcev na teh območjih, ampak le spodbujanje delodajalcev k zaposlovanju in s tem spodbujanje gospodarstva. Vrhovno sodišče pri tem pripominja, da je spodbuda za zaposlovanje po obravnavni določbi le eden izmed ukrepov regionalne politike, ki je vezan na problemska območja z visoko brezposelnostjo. Sicer pa ZSRR-2 za izboljšanje gospodarskih razmer na teh področjih za gospodarske subjekte predvideva druge ukrepe (npr. dodatne začasne ukrepe razvojne podpore in davčno olajšavo za investiranje). Poleg tega je v petem odstavku 27. člena izrecno določeno, da obravnavana spodbuda za zaposlovanje ni združljiva s subvencijo za zaposlitev, dodeljeno delodajalcu za namene spodbujanja zaposlovanja v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja. To pa kaže na to, da gre pri obravnavani spodbudi za zaposlovanje za specifično, regionalno naravnano spodbudo, ki ni namenjena izboljšanju zaposlitvenih možnosti (katerihkoli) brezposelnih delavcev (iz aktivne politike zaposlovanja) oziroma splošnemu znižanju stopnje brezposelnosti, ampak se ti cilji zasledujejo na točno določenem območju.

Pages