Ustavno sodišče

Subscribe to Ustavno sodišče feed
Updated: 1 hour 23 min ago

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-512/18 (23. 4. 2020)

Fri, 05/15/2020 - 10:58

Ustavno sodišče je odločilo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je v primeru pravnomočne zavrnitve predloga za odpust obveznosti zaradi kršitve sodelovalne dolžnosti (383.b člen ZFPPIPP) določal desetletno obdobje nedovoljenosti odpusta obveznosti.

 

V primeru kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP gre za zelo široko polje mogočih kršitev na strani dolžnika. Tako sta lahko zelo različna dolžnikov odnos do posameznih primerov kršitev in (občutena) teža njegovega položaja, s katerim se sooča v izjemnem položaju osebnega stečaja (in znotraj njega odpusta obveznosti), ki je pravni izraz poskusa rešitve njegove ekonomske eksistenčne grožnje. Gre tudi za kršitve, ki same po sebi nimajo nujno vselej negativnih posledic za stečajno maso ter za obseg in časovni okvir poplačila upnikov. Posledično je tudi stopnja vrednostnega očitka, ki ga je mogoče utemeljeno nasloviti na dolžnika, lahko zelo različna. Zakonodajalec je kljub temu za vse različne možne kršitve 383.b člena ZFPPIPP predvidel enotno in zelo strogo sankcijo. Tako sodiščem v nobenem primeru (in torej niti v primeru izrazito blagih kršitev) ne dovoljuje, da bi načelo enakosti udejanjila na način, ki bi izjemoma lahko dopuščal uporabo drugačne pravne posledice v obliki (po obsegu ali vrsti) milejše sankcije.

 

Skladno s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Ureditev, ki od sodišča nujno zahteva uporabo enake (ostre) sankcije v vseh primerih kršitev obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP, predpostavlja, da je dolžnik v primeru vsake in morda še tako minorne kršitve 383.b člena vselej nujno tudi nevesten in nepošten. Navedenega zaključka pa ni mogoče sprejeti v vseh tistih primerih kršitev 383.b člena ZFPPIPP, ki lahko, če sploh, utemeljujejo le izrazito majhno stopnjo vrednostnega očitka dolžniku. Dejanski učinek izpodbijane ureditve je torej lahko tudi v nasprotju z zakonsko opredeljenim namenom odpusta obveznosti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana zakonska ureditev ni v skladu z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.

 

 

 

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-512/18 z dne 23. 4. 2020

Thu, 05/14/2020 - 01:00
Ustavno sodišče je odločilo o zahtevi za oceno ustavnosti druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki je v primeru pravnomočne zavrnitve predloga za odpust obveznosti zaradi kršitve sodelovalne dolžnosti (383.b člen ZFPPIPP) določal desetletno obdobje nedovoljenosti odpusta obveznosti.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-139/15 z dne 23. 4. 2020

Wed, 05/13/2020 - 01:00
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Bled (v nadaljevanju Odlok) v neskladju z Ustavo. Pobudo je vložil lastnik zemljišča, ki mu je bila z izpodbijanim odlokom spremenjena obstoječa namenska raba iz stavbnega v kmetijsko zemljišče.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020

Mon, 05/11/2020 - 11:23

Ustavno sodišče je na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavnost devetnajste alineje drugega odstavka 4. člena in drugega odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Slednji je liberaliziral del storitev iz predhodno obvezne lokalne gospodarske javne službe – pokopališke in pogrebne dejavnosti. Omogočil je, da se pogrebna dejavnost oziroma storitve prevoza pokojnika (razen 24-urne dežurne službe), priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba, opravljajo na trgu. Zakonska določba devetnajste alineje drugega odstavka 4. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti pa je občinam omogočila, da uvedejo novo lokalno javno dajatev, pogrebno pristojbino, namenjeno zbiranju finančnih sredstev za upravljanje pokopališča.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da liberalizacija pogrebne dejavnosti ni v neskladju s prvim odstavkom 140. člena Ustave. Pojasnilo je, da ta določba Ustave varuje funkcionalno jedro lokalne samouprave ter varuje pristojnosti, ki prebivalcem omogočajo avtonomno organizacijo in upravljanje skupnega življenja na območju občine. Gre za pristojnosti, ki segajo od ureditve splošnih pogojev za skupno življenje in delo ljudi, do možnosti za razvoj lokalne skupnosti. Te pristojnosti morajo imeti z občinami neposredno teritorialno, funkcionalno in interesno vez. Obsegajo zlasti: upravljanje z občinskim premoženjem, upravljanje s prostorom na območju občine, gradnjo in vzdrževanje lokalne infrastrukture, oskrbovanje prebivalstva in gospodarstva s komunalnimi storitvami, zagotavljanje zdravstvene oskrbe na primarni ravni, zagotavljanje varstva in osnovnega šolanja otrok, zagotavljanje neprofitnih stanovanj, skrb za socialno ogrožene, urejanje lokalnega prometa, zagotavljanje možnosti za pospeševanje gospodarskega, socialnega, kulturnega in drugega razvoja, zagotavljanje reda in miru ter zagotavljanje varstva okolja. Gre za tako temeljne pristojnosti za obstoj lokalne samouprave, saj občine brez njih ne bi več mogle izvrševati z Ustavo zagotovljeno lokalno samoupravo. Ustavno sodišče je odločilo, da pogrebna dejavnost ni ena od teh pristojnosti, saj ne gre za dejavnost, ki bi zagotavljala splošne pogoje za skupno življenje prebivalcev na določenem območju. Pojasnilo je, da mora lokalna skupnost skupno življenje in pravila zanj urediti pri dejavnostih, ki po naravi stvari zahtevajo kolektivno organiziranje in upravljanje zaradi njihove skupnostne pravne narave ali nujne omejenosti dobrin. Pogrebna dejavnost nima takšnih značilnosti, ker je namenjena zadovoljevanju individualnih potreb posameznih prebivalcev občine in ne zahteva kolektivnega usklajevanja interesov.

Glede zakonske ureditve pogrebne pristojbine je Ustavno sodišče ugotovilo, da vsebuje pooblastilo občini za njeno uvedbo, predpisuje način njenega uvajanja, določa predmet obremenitve in zavezanca za njeno plačilo ter zato ni v neskladju s 147. členom Ustave. Sprejelo je stališče, da zakonska ureditev lokalne dajatve, ki je skladna s 147. členom Ustave, ne more biti v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Občine pa je opozorilo, da morajo višine pogrebne pristojbine določiti v razumnem sorazmerju glede na celotne stroške upravljanja pokopališča, ob upoštevanju ostalih finančnih virov namenjenih upravljanju.

Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-223/16 z dne 23. 4. 2020

Mon, 05/11/2020 - 01:00
Ustavno sodišče je na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavnost devetnajste alineje drugega odstavka 4. člena in drugega odstavka 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Slednji je liberaliziral del storitev iz predhodno obvezne lokalne gospodarske javne službe – pokopališke in pogrebne dejavnosti. Omogočil je, da se pogrebna dejavnost oziroma storitve prevoza pokojnika (razen 24-urne dežurne službe), priprave pokojnika, upepelitve pokojnika ter priprave in izvedbe pogreba, opravljajo na trgu. Zakonska določba devetnajste alineje drugega odstavka 4. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti pa je občinam omogočila, da uvedejo novo lokalno javno dajatev, pogrebno pristojbino, namenjeno zbiranju finančnih sredstev za upravljanje pokopališča.

Odločba Ustavnega sodišča št. Up-150/19, Up-151/19 z dne 5. 3. 2020

Fri, 05/08/2020 - 10:29

Ustavno sodišče je odločalo o ustavnih pritožbah zoper pravnomočno sodbo, s katero sta bili pravna oseba in njena odgovorna oseba spoznani za odgovorni prekrška po Zakonu o javnem naročanju.

Ustavno sodišče je očitke pritožnic presojalo z vidika zahteve uporabe kasnejšega milejšega zakona iz drugega odstavka 28. člena Ustave. Presodilo je, da sta tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče kršili to ustavno zahtevo. Sodišče prve stopnje zato, ker je pri presoji, ali je kasnejši zakon očitano ravnanje dekriminiral, prestopilo možen besedni pomen zakonskega znaka prekrška. Pritožbeno sodišče pa zato, ker pri tej presoji sploh ni presojalo očitanega ravnanja, temveč ravnanje, ki se pritožnikoma v obdolžilnem predlogu ni očitalo.

Ustavno sodišče je poudarilo, da mora sodišče v primeru, ko se zakon, ki določa prekršek, po storitvi očitanega ravnanja spremeni, v skladu z drugim odstavkom 28. člena Ustave najprej presoditi, ali očitano ravnanje izpolnjuje zakonske znake prekrška tudi po novem zakonu. Kasnejši zakon je namreč najmilejši tedaj, ko očitanega ravnanja sploh ne opredeljuje več kot prekršek (ga dekriminira). Sodišče mora torej presoditi, ali konkretni dejanski stan, ki izhaja iz obdolžilnega predloga, ustreza zakonskemu dejanskemu stanu (zakonskim znakom) prekrška po novem zakonu. Če ugotovi, da očitano ravnanje v kasnejšem zakonu ni več opredeljeno kot prekršek, mora postopek o prekršku ustaviti, ne glede na to, ali zakonskim znakom prekrška po novem zakonu ustreza neko drugo ravnanje, ki ni predmet očitka.

Glede na ugotovljen kršitev je Ustavno sodišče izpodbijani sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločba Ustavnega sodišča št. Up-150/19, Up-151/19 z dne 5. 3. 2020

Fri, 05/08/2020 - 01:00
Ustavno sodišče je odločalo o ustavnih pritožbah zoper pravnomočno sodbo, s katero sta bili pravna oseba in njena odgovorna oseba spoznani za odgovorni prekrška po Zakonu o javnem naročanju.

Ustavno sodišče je očitke pritožnic presojalo z vidika zahteve uporabe kasnejšega milejšega zakona iz drugega odstavka 28. člena Ustave. Presodilo je, da sta tako sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče kršili to ustavno zahtevo. Sodišče prve stopnje zato, ker je pri presoji, ali je kasnejši zakon očitano ravnanje dekriminiral, prestopilo možen besedni pomen zakonskega znaka prekrška. Pritožbeno sodišče pa zato, ker pri tej presoji sploh ni presojalo očitanega ravnanja, temveč ravnanje, ki se pritožnikoma v obdolžilnem predlogu ni očitalo.

Javni natečaj za uradniško delovno mesto Vodja pisarne Ustavnega sodnika za nedoločen čas

Tue, 05/05/2020 - 11:26

Objava: 5. 5. 2020
Rok za prijavo 15 dni, t. j. do 20. 5. 2020.

Republika Slovenija, Ustavno sodišče, Beethovnova ulica 10, Ljubljana, na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – v nadaljevanju ZJU), objavlja javni natečaj za uradniško delovno mesto
VODJA PISARNE USTAVNEGA SODNIKA  

Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

I. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta Vodja pisarne ustavnega sodnika:

– višja strokovna izobrazba ali prvostopenjska visokošolska (VS) izobrazba družboslovne smeri,
– pet let delovnih izkušenj,
– poznavanje pravil o pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča,
– temeljna raven znanja svetovnega jezika,
– usposobljenost za delo z računalnikom,
– znanje strojepisja.

Osnovna (temeljna) raven znanja svetovnega jezika pomeni bralno sposobnost razumevanja besedil (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven B2).

II. Naloge Vodje pisarne ustavnega sodnika:

– administrativna opravila za ustavnega sodnika,
– enostavna strokovna opravila in administrativna opravila v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča,
– naloge, povezane s pregledovanjem odločitev Ustavnega sodišča po redakciji,
– pregled končnih pisanj pred predložitvijo sodniku v podpis,
– pomoč pri organizaciji protokolarnih obveznosti ustavnega sodnika,
– posredovanje zvez in sporočil,
– korespondenčno delo za ustavnega sodnika,
– evidenca, arhiviranje in dokumentiranje gradiv,
– evidenca in usklajevanje obveznosti ustavnega sodnika,
– nadomeščanje drugih vodij pisarn,
– druge naloge na primerljivi stopnji zahtevnosti po odredbi ustavnega sodnika, generalnega sekretarja, njegovega namestnika ali pomočnika, ali vodje pisarne generalnega sekretarja.

III. Kandidat mora poleg izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerega se prijavlja, izpolnjevati tudi pogoje za imenovanje v naziv:
– da je državljan Republike Slovenije,
– da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
– da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– da obvlada visoko raven znanja slovenskega jezika.

Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, zahtevano znanje slovenskega jezika dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno srednjo šolo (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C2).

Naloge vodje pisarne ustavnega sodnika se izvajajo v enem nazivu vodja pisarne ustavnega sodnika (28. plačni razred – 1.269,78 EUR, z napredovanjem je mogoče doseči 33. plačni razred – 1.544,88 EUR).

IV. Delo se bo opravljalo v prostorih Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, Ljubljana.

V. 1. Kandidati morajo vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju natečajnih pogojev:
– fotokopijo diplome,
– fotokopijo dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah (izpis zavarovanj v Republiki Sloveniji, ki ga izda območna enota ZPIZ)
– fotokopijo potrdila ali spričevala ustrezne javne ali zasebne šole oziroma fotokopijo posebnega potrdila pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja svetovnega jezika,
– potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje (potrdilo ne sme biti starejše od dneva uradne objave tega javnega natečaja),
– potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ga izda pristojno Okrajno sodišče (potrdilo ne sme biti starejše od dneva uradne objave tega javnega natečaja),
– fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
– življenjepis (do dve strani), v katerem se poleg formalne izobrazbe opišejo pridobljene delovne izkušnje ter druga pridobljena znanja in veščine.

2. Kandidati lahko prijave na javni natečaj vložijo v roku 15 dni od objave javnega natečaja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, t. j. do 20. 5. 2020. Ustavno sodišče izvaja javni natečaj na podlagi petega odstavka 60. člena ZJU v skladu s Pravilnikom o postopku javnega natečaja in o merilih presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev (št. Su-186/06-3 z dne 13. 11. 2006 in Su-V-25/08-7 z dne 30. 6. 2008), ki je objavljen v objavi besedila tega javnega natečaja na spletni strani Ustavnega sodišča, v tiskani obliki pa je na voljo v glavni pisarni Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče v natečajnem postopku kandidatov ne pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog in ne pridobiva podatkov iz uradnih evidenc. Ustavno sodišče ne upošteva dopolnitve vloge, ki je vložena po izteku roka, določenega za zbiranje prijav. Zato bodo v izbirni postopek uvrščeni kandidati, ki bodo na podlagi predloženih dokazil izkazali izpolnjevanje natečajnih pogojev na dan vložitve prijave.

3. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili na priloženem obrazcu vloga – vodja pisarne ustavnega sodnika na naslov: Ustavno sodišče Republike Slovenije, Sekretariat, Beethovnova ulica 10, p. p. 1713, 1101 Ljubljana, z navedbo “ne odpiraj javni natečaj – vodja pisarne”.

VI. Strokovna usposobljenost prijavljenih kandidatov se bo v prvi fazi izbirnega postopka presojala na podlagi predložene dokumentacije, v drugi fazi pa z ustnim razgovorom, ki ga bo natečajna komisija opravila s kandidati, in/ali na podlagi pisnega preizkusa usposobljenosti, in/ali psihološkega testiranja v izvedbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

VII. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 60 dneh od poteka roka za prijavo na javni natečaj. O izbiri oziroma neizbiri bo kandidatom, ki bodo sodelovali v izbirnem postopku, izdan in vročen sklep. Neizbranim kandidatom bomo njihove prijave vrnili, in sicer z navadno pošto.

VIII. Z izbranima kandidatoma bomo po dokončnosti sklepa o izbiri sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

IX. 1. Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite vsak delovni dan z vprašanjem na elektronski naslov finance@us-rs.si (Mateja Šarlah).

2. Sestavni del tega besedila je tabela »Informacije kandidatom, prijavljenim na javni natečaj ali objavljeno prosto delovno mesto«, ki je v prilogi te objave.

3. Ta javni natečaj se objavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in na spletni strani Ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče Republike Slovenije
Sekretariat

Objava uradniškega delovnega mesta za določen čas – SODELAVEC ZA USTAVNOSODNO EVIDENCO

Tue, 05/05/2020 - 11:06

Objava: 5. 5. 2020
Rok za prijavo 15 dni, t. j. do 20. 5. 2020.

Republika Slovenija, Ustavno sodišče, Beethovnova ulica 10, Ljubljana, v skladu z drugo točko prvega odstavka 68. člena in tretjim odstavkom 70. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08 – v nadaljevanju ZJU) ter 25. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 52/16 in 81/19 – v nadaljevanju ZDR-1), objavlja prosto uradniško delovno mesto za določen čas
 
SODELAVEC ZA USTAVNOSODNO EVIDENCO  
 
 
Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

I. Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje za zasedbo delovnega mesta Sodelavec za ustavosodno evidenco:

– visoka strokovna izobrazba ali prvostopenjska univerzitetna (UN) izobrazba družboslovne smeri,
– tri leta delovnih izkušenj,
– poznavanje pravil o pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča,
– nižja raven znanja angleškega jezika,
– usposobljenost za delo z računalnikom,
– znanje strojepisja.

Pogoj za izvajanje nalog na delovnem mestu sodelavec za ustavnosodno evidenco je dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO in opravljen preizkus znanja z ravnanjem z dokumentarnim gradivom, ki ju mora sodna oseba izpolniti najkasneje v enem letu po imenovanju v naziv.

Nižja raven znanja svetovnega jezika pomeni bralno sposobnost razumevanja besedil (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven B2).

II. Naloge Sodelavca za ustavnosodno evidenco:

– obdelava odločb in sklepov za elektronske in tiskane zbirke odločitev Ustavnega sodišča,
– sestava osnutkov dopisov in drugih pisanj, ki so po določbah ZUstS in Poslovnika Ustavnega sodišča v pristojnosti generalnega sekretarja,
– objava dokumentov za spletne strani Ustavnega sodišča in skrb za ažuriranje in pravilnost vnosov na spletne strani,
– delo z bazami podatkov in pomoč pri pripravi statističnih in drugih analiz za spremljanje dela ustavnega sodišča,
– priprava in posodabljanje obrazcev,
– evidenca, arhiviranje in dokumentiranje gradiv,
– nadomeščanje vodje ustavnosodne evidence ali knjižničarja v času njegove odsotnosti glede nalog, za katere tako določi predstojnik SDI,
– nadomeščanje samostojnega sodelavca v SAMS pri izvajanju administrativnih nalog v času njegove odsotnosti,
– administrativno delo za predstojnika in sodno osebje SDI,
– posredovanje obvestil, odločb in sklepov zunanjim uporabnikom in novinarjem,
– po odredbi generalnega sekretarja nadomeščanje sodelavca v glavni pisarni ali referenta v glavni pisarni v času njegove odsotnosti,
– po odredbi generalnega sekretarja nadomeščanje vodje pisarne generalnega sekretarja ali vodij pisarn v času njihove odsotnosti,
– opravljanje drugih nalog na primerljivi stopnji zahtevnosti po odredbi vodje ustavnosodne evidence, predstojnika ali generalnega sekretarja.

III. Kandidat mora poleg izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerega se prijavlja, izpolnjevati tudi pogoje za imenovanje v naziv:
– da je državljan Republike Slovenije,
– da ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
– da zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– da obvlada visoko raven znanja slovenskega jezika.

Osebe, ki nimajo končanih ustreznih slovenskih šol, zahtevano znanje slovenskega jezika dokazujejo s posebnim potrdilom uradno pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja slovenskega jezika po javno veljavnem izobraževalnem programu ustrezne stopnje v Republiki Sloveniji. Pri tem se šteje, da visoko raven aktivnega znanja slovenskega jezika obvlada, kdor je uspešno opravil preizkus po izobraževalnem programu za gimnazijo oziroma tej ustrezno štiriletno srednjo šolo (po lestvici Skupnega evropskega jezikovnega okvira raven C2).

Kandidat, s katerim bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, na delovnem mestu sodelavec za ustavnosodno evidenco, ne bo imenovan v naziv. V pogodbi o zaposlitvi se bodo kandidatu določile pravice oziroma dolžnosti glede na naziv sodelavec za ustavnosodno evidenco (30. plačni razred – 1.346,99 EUR).

IV. Delo se bo opravljalo v prostorih Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, Ljubljana.

V.
1. Kandidati morajo vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju natečajnih pogojev:
1) fotokopijo diplome,
2) fotokopijo dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah (izpis zavarovanj v Republiki Sloveniji, ki ga izda območna enota ZPIZ),
3) fotokopijo potrdila ali spričevala ustrezne javne ali zasebne šole oziroma fotokopijo posebnega potrdila pooblaščene izobraževalne ustanove o uspešno opravljenem preizkusu znanja svetovnega jezika,
4) potrdilo o nekaznovanosti, ki ga izda Ministrstvo za pravosodje (potrdilo ne sme biti starejše od dneva uradne objave besedila na Zavodu RS za zaposlovanje),
5) potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ga izda pristojno Okrajno sodišče (potrdilo ne sme biti starejše od dneva uradne objave besedila na Zavodu RS za zaposlovanje),
6) fotokopijo potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
7) življenjepis (do dve strani), v katerem se poleg formalne izobrazbe opišejo pridobljene delovne izkušnje ter druga pridobljena znanja in veščine.

2. Kandidati lahko prijave vložijo v roku 15 dni od objave prostega uradniškega delovnega mesta na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, t. j. do 20. 5. 2020. Ustavno sodišče v postopku izbire ne pozove kandidatov k dopolnitvi vlog in ne pridobiva podatkov iz uradnih evidenc (smiselna uporaba Pravilnika o postopku javnega natečaja in o merilih presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev, št. Su-186/06-3 z dne 13. 11. 2006 in Su-V-25/08-7 z dne 30. 6. 2008), ki je objavljen v objavi besedila tega javnega natečaja na spletni strani Ustavnega sodišča, v tiskani obliki pa je na voljo v glavni pisarni Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče ne upošteva dopolnitve vloge, ki je vložena po izteku roka, določenega za zbiranje prijav. Zato bodo v izbirni postopek uvrščeni kandidati, ki bodo na podlagi predloženih dokazil izkazali izpolnjevanje pogojev na dan vložitve prijave.

3. Vse zainteresirane vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazili na priloženem obrazcu vloga – Sodelavec za ustavnosodno evidenco na naslov: Ustavno sodišče Republike Slovenije, Sekretariat, Beethovnova ulica 10, p. p. 1713, 1101 Ljubljana, z navedbo “ne odpiraj – sodelavec SDI”.

VI. Strokovna usposobljenost prijavljenih kandidatov se bo v prvi fazi izbirnega postopka presojala na podlagi predložene dokumentacije, v drugi fazi pa z ustnim razgovorom, ki ga bo komisija opravila s kandidati, in/ali na podlagi pisnega preizkusa usposobljenosti.

VII. Neizbrane kandidate bomo o neizbiri pisno obvestili na podlagi 30. člena ZDR-1. Neizbranim kandidatom bomo njihove prijave vrnili, in sicer z navadno pošto.

VIII. Z izbranim kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas s polnim delovnim časom, in sicer za čas nadomeščanja začasno odsotne javne uslužbenke, predivoma do septembra 2021.

IX.
1. Informacije o izvedbi postopka objave prostega uradniškega delovnega mesta dobite vsak delovni dan z vprašanjem na elektronski naslov finance@us-rs.si (Mateja Šarlah).

2. Sestavni del tega besedila je tabela »Informacije kandidatom, prijavljenim na javni natečaj ali objavljeno prosto delovno mesto«, ki je v prilogi te objave.

3. Prosto uradniško delovno mesto se objavi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in na spletni strani Ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče Republike Slovenije
Sekretariat

Odločba Ustavnega sodišča št. Up-677/19 z dne 12. 3. 2020

Tue, 04/28/2020 - 13:01

Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi, ki sta jo vložila stara starša zoper odločitev sodišč v nepravdnem postopku, s katero ni bilo ugodeno njunemu predlogu za spremembo stikov z mladoletnima vnukoma, in sicer tako, da bi stiki potekali tudi med vikendi, prazniki in počitnicami ter da bi se izvajali brez nadzora centra za socialno delo. Ustavno pritožbo je zavrnilo.

Ustavno sodišče je najprej zavrnilo očitke pritožnikov procesne narave. Ocenilo je, da je obrazložitev sodišč glede zavrnitve predloga za zaslišanje izvedenca v ustavnoprocesnem smislu zadostna. Zato pri izvajanju tega dokaza pritožnikoma niso bila kršena procesna jamstva, ki izvirajo iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče tudi ni pritrdilo tezi pritožnikov o potrebnosti sodelovanja mladoletnih otrok v sodnem postopku in pridobitvi njunega mnenja. Utemeljitev sodišč, da sta bila otroka dovolj vključena v postopek odločanja o stikih s tem, ko je bil v postopku udeležen njun skrbnik, ki je skrbel za zavarovanje njunih pravic in koristi, je po presoji Ustavnega sodišča zadostna z vidika zahteve po ustreznem zastopanju otrok v sodnem postopku, ki je del pravice iz 22. člena Ustave. Glede na to, da sta sodišči oceno o nezmožnosti mladoletnih otrok podati mnenje v tem sodnem postopku oprli na mnenje sodne izvedenke, tudi v tem pogledu ni podlage za sklep o kršitvi pravice iz 22. člena Ustave.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek pritožnikov o kršitvi pravic iz 14. in 22. člena Ustave, ker naj bi odločitev sodišča, da se stiki še vedno izvršujejo pod nadzorom, odstopala od ustaljene sodne prakse. Pojasnilo je, da so okoliščine določitve stikov v konkretni zadevi tako specifične, da jih je težko primerjati z drugimi primeri iz sodne prakse. Zato sklicevanje pritožnikov na stališče sodne prakse, po katerem se stiki pod nadzorom izvajajo le takrat, kadar družinske povezanosti med osebami, med katerimi se izvajajo, ni ali pa je bila ta dlje časa prekinjena in je zato potreben določen čas za vzpostavitev pristnega odnosa, ne more biti odločilno.

Prav tako je Ustavno sodišče zavrnilo očitek pritožnikov o kršitvi pravice do družinskega življenja (53. člen Ustave in 8. člen EKČP). Poudarilo je, da so specifične okoliščine te zadeve (zlasti predhodna medijska izpostavljenost tega primera, ki pomeni nevarnost za nove vdore medijev in javnosti v zasebnost vseh vpletenih oseb, pa tudi potreba po nadaljnjem izvajanju svetovalne funkcije, ki jo opravlja strokovna delavka centra za socialno delo na stikih) tiste, ki pri tehtanju pravice pritožnikov do izvajanja nenadzorovanih stikov z mladoletnima vnukoma ter koristjo obeh mladoletnih otrok pretehtajo v prid varstvu koristi otrok. Stališče, da morata pritožnika pri pogostosti in načinu izvajanja stikov svoje interese podrediti interesu po zagotovitvi največje koristi mladoletnih otrok, pa ne more biti ustavno ali konvencijsko sporno.

Odločba Ustavnega sodišča št. Up-677/19 z dne 12. 3. 2020

Tue, 04/28/2020 - 01:00
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi, ki sta jo vložila stara starša zoper odločitev sodišč v nepravdnem postopku, s katero ni bilo ugodeno njunemu predlogu za spremembo stikov z mladoletnima vnukoma, in sicer tako, da bi stiki potekali tudi med vikendi, prazniki in počitnicami ter da bi se izvajali brez nadzora centra za socialno delo. Ustavno pritožbo je zavrnilo.

Začasno zadržanje izvrševanja 7. člena Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/20 in 51/20)

Fri, 04/24/2020 - 12:56

Številka: U-I-83/20-10
Datum: 16. 4. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B., C., ki ga zastopa odvetniška družba Fincinger, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 16. aprila 2020

sklenilo:

Začasno zadržanje izvrševanja 7. člena Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/20 in 51/20)

Fri, 04/24/2020 - 01:00
Številka: U-I-83/20-10
Datum: 16. 4. 2020
 

SKLEP
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. B., C., ki ga zastopa odvetniška družba Fincinger, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 16. aprila 2020
sklenilo: