Neveljavnost dednega dogovora, izpodbijanje v pravdnem in zapuščinskem postopku

VSC Sklep Cp 269/2017, z 01. 06. 2017

Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima učinke sodne poravnave. Po določbi 392. člena ZPP je mogoče sodno poravnavo izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, tožbo pa je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače.

S pritožbo pa je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma, oziroma dednega dogovora, niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklep o dedovanju sporazum netočno povzet.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje v točki I izreka izpodbijanega sklepa ugotovilo obseg zapuščine, v točki II izreka navedlo osebe, ki pridejo v poštev kot dediči II. dednega reda na podlagi zakona, v točki III izreka razglasilo dediče in v izrek povzelo dedni dogovor. V točkah IV in V pa je odredilo vpise v zemljiški knjigi.

2. Dedinja A. G. je s pritožbo izpodbijala sklep o dedovanju in navedla, da uveljavlja pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi 163. člena Zakona o dedovanju (ZD) uporablja tudi v zapuščinskem postopku. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa o dedovanju ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajala je, da je sodišče prve stopnje na podlagi dednega dogovora izdalo sklep o dedovanju, le-tega je izdalo preuranjeno, ker na katastru in zemljiški knjigi še ni izveden elaborat parcelacije, takšen sklep o dedovanju zaenkrat ni izvršljiv in se postavlja vprašanje, kdaj bo izvršljiv in ali tudi sploh bo izvršljiv. J. G. je tisti, ki z dednim dogovorom podeduje največ, na podlagi sklepa o dedovanju lahko tudi takoj razpolaga s podedovanim premoženjem. A. G. pa se v zemljiško knjigo ne more vpisati in tako podedovanega premoženja ne more prodati, ali razpolagati z njim na kakšen drug način. J. G. pa je tisti, ki ni uredil sporov s svojim sosedom T., zaradi česar elaborata parcelacije ni mogoče izvesti, s svojimi ravnanji je tudi izsilil čimprejšnji zaključek zapuščinske zadeve, čeprav je preuranjen. Dednega dogovora zaenkrat ni mogoče realizirati ker se J. G. s sosedom ne strinja pri lokaciji mejnika za komajda omembe vredno razdaljo, takšnega, kot je bil sklenjen, sodišče ne more izvršiti, zato je preuranjen, saj ni odločeno o celotni zapuščini in bi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v zemljiški knjigi za nedoločen čas še vedno ostal lastnik nekaj nepremičnin pokojni V. G. A. G. J. G. ne zaupa glede na njegove številne postopke pred sodišči, tako v kazenskih in tudi civilnih zadevah. V sporih je z večimi osebami predvsem zaradi svoje nagajivosti. Zoper sklep o ustavitvi postopka na podlagi umika tožbe, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Celju v zadevi J. G., kot tožeče stranke, P 1154/2009, je J. G. vložil pritožbo, to njegovo ravnanje pa A. G. razume kot akt, s katerim bi poskušal J. G. izsiliti nadaljevanje postopka v zadevi P 1154/2009 po tistem, ko je ona sama tožbo zoper njega umaknila in mu s sklepom o dedovanju prepustila skoraj vso zapuščino po pokojnem V. G.. A. G. takšno pritožbo razume kot grobo kršitev dednega dogovora in sklenjene sodne poravnave. Zato predlaga, da se sklep o dedovanju razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje tako, da se sklep o dedovanju izda takrat, ko bo mogoče odločiti o dedovanju celotne znane zapuščine in takšno dedovanje izvesti tudi v zemljiški knjigi, tako da bodo vsi dediči lahko enakopravno razpolagali s podedovanim premoženjem, kot je to dogovorjeno v dednem dogovoru. A. G. meni, da če se J. G. ne drži svojih zavez, tudi ne more veljati dedni dogovor.

3. Dedič J. G. je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene trditve in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi ni konkretiziran pritožbeni očitek o storjenih bistvenih kršitvah določb postopka. Pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo, da bi bil izpodbijani sklep obremenjen s katero ob tistih bistvenih kršitev, na katere mora samo paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), zato ta pritožbeni razlog ni utemeljena.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je dedič J. G. sprejel od sodedinje K. S. odstopljen dedni delež, sodedinja J. K. pa je odstopila svoj dedni delež pokojnemu H. G., po katerem je dedinja A. G., ki je sprejela odstopljeni dedni delež, da sta torej zapuščino po pokojnem V. G. dedovala dediča J. G. in A. G., slednja pa sta glede razdelitve zapuščinskega premoženja sklenila dedni dogovor, ki je povzet v izpodbijanem sklepu o dedovanju.

7. Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima učinke sodne poravnave. Po določbi 392. člena ZPP je mogoče sodno poravnavo izpodbijati s tožbo na razveljavitev sodne poravnave, tožbo pa je mogoče vložiti zaradi zmote, sile ali zvijače.

8. S pritožbo pa je mogoče izpodbijati sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvami, da sporazuma, oziroma dednega dogovora, niso sklenili vsi dediči, ali pa, da je v sklep o dedovanju sporazum netočno povzet.

9. Iz pritožbenih trditev pa izhaja, da dednega dogovora še ni mogoče izvršiti z vpisi v zemljiško knjigo, da pritožnica A. G. sodediču J. G. ne zaupa in mu tudi očita, da s svojimi ravnanji grobo krši dedni dogovor.

10. Iz pritožbenih trditev torej ne izhaja, da bi dedinja A. G. uveljavljala utemeljene razloge za izpodbijanje sklepa o dedovanju. Zato je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

11. O stroških pritožbenega postopka ni odločeno, ker jih dediča A. G. in J. G. nista niti zaznamovala.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 392