Vknjižba skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih, delitev zapuščine, sklep o dedovanju

VSL sklep I Cp 2386/2013, z 09. 10. 2013

Sodišče prve stopnje je pravilno odredilo vknjižbo skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih. Drugačna odločitev, da vsak izmed dedičev postane solastnik nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja že delitev dediščine, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka, razen če se dediči o tem sporazumejo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo, da v zapuščino sodijo delnice ter solastniški delež na navedenih nepremičninah; za dediče razglasilo hčerko in sinova zapustnice M. O., S. O. in V. O. po enakih deležih; nadalje ugotovilo, da se na podlagi pravnomočne sodbe v dedni delež dediča S. O. všteje darilo in sicer polovico 3000 kosov opeke v vrednosti 570,00 EUR; ter odredilo, da se v zemljiški knjigi pri navedenih nepremičninah vknjiži skupna lastnina na ime omenjenih dedičev po nedoločenih deležih. 

2. Zoper sklep o dedovanju so pritožbo vložili vsi trije dediči.

3. Dedič S. O. uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnopravnih določb Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) glede odločitve, da se zemljiškoknjižni vpis v korist dedičev izvede po nedoločenih deležih namesto po solastniških deležih, ki ustrezajo podedovanim deležem. Uveljavlja tudi procesne kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj naj bi bila obrazložitev sklepa v pretežnem delu nepotrebna.

4. Dediča M. O. in V. O. menita, da bi moralo sodišče v dedni delež dediča S. O. všteti tudi prejete mizarske stroje ter razliko v vrednosti med gradbeno parcelo in vrtom po menjalno razdelilni pogodbi. Nadalje se ne strinjata z ugotovljenimi vlaganji obeh dedičev v domačo hišo ter vštevanjem darila (opeke) dediču S. O. zgolj do polovice. Predlagata, da se zapuščinski postopek konča skladno s sporazumom, ki so ga sklenili 20.3.2009.

5. V odgovoru na pritožbo vsak od njih predlaga zavrnitev pritožbe drugega dediča.

6. Pritožba dedinje V. O. ni popolna, pritožbi dedičev S. O. in M. O. pa nista utemeljeni. 

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba dedinje V. O. ni podpisana, zato je ni vsebinsko obravnavalo, temveč jo je kot nepopolno zavrglo (343 in 352. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi dediča S. O.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno odredilo vknjižbo skupne lastnine dedičev po nedoločenih deležih. Drugačna odločitev, da vsak izmed dedičev postane solastnik nepremičnin, ki sodijo v zapuščino, predstavlja že delitev dediščine, kar pa ni stvar zapuščinskega postopka, razen če se dediči o tem sporazumejo (četrti odstavek 146. člena ZD). Razlogi, ki jih za sprejeto odločitev navaja sodišče prve stopnje, so torej pravilni, pritožbena graja pa neutemeljena.

O pritožbi dediča M. O.

9. Pritožba se neupravičeno sklicuje na sporazum, ki so ga dediči sklenili 20.3.2009 in v katerem so se dogovorili, kaj iz zapuščine pripada vsakemu izmed njih. Sporazum zapuščinskemu sodišču namreč ni bil predložen do izdaje sklepa o dedovanju, temveč ga je dedič posredoval šele s kasnejšo vlogo, zato ga ni bilo mogoče upoštevati. 

10. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obseg zapuščine. Pri tem je upoštevalo pravnomočno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2354/2001 z dne 24.11.2011, da v zapuščino ne sodita solastniška deleža na nepremičninah zapustnice, ki ustrezata prispevku pritožnika in sodediča S. O. (32. člen ZD). Pritožba z obširnimi navedbami, da njuna vlaganja niso bila ustrezno ovrednotena, posega v že pravnomočno odločitev sodišča in zato ne morejo biti upoštevane.

11. Dedič v omenjenem pravdnem postopku ni uspel z zahtevkom, da naj se v dedni delež dediča S. O. vštejejo prejeti mizarski stroji ter celotna vrednost gradbene opeke. Vztrajanje pritožbe pri tem, da se mu vračunajo tudi ta darila, je zato neutemeljeno. 

12. Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da je S. O. od zapustnice prejel darilo, ki predstavlja razliko v vrednosti nepremičnin po menjalno razdelilni pogodbi. To okoliščino prvič omenja šele v pritožbi, pri čemer (pre)poznega navajanja dejstev ne opraviči, zato gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP).

13. Ker v pritožbi zatrjevani razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi obeh dedičev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).