IZ SODNE PRAKSE: Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec lahko delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec lahko delavcu poda odpoved le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ker je delavec v proizvodnih prostorih hodil okrog s pištolo za izstreljevanje raket, je sodišče pravilno ugotovilo, da je za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga obstajal utemeljen razlog, ki je onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Delavec -  tožnik je bil zaposlen pri delodajalcu - toženi stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na delovnem mestu upravljavec serviser. Zaradi fizičnega obračuna z drugim delavcem na delu in konec leta 2016 dobil pisno opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, avgusta 2017 pa je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker je na delovno mesto prinesel pripomoček za izstreljevanje raket, ki je podoben pravi pištoli, ter s tem med zaposlenimi v proizvodnem obratu trajnih izdelkov povzročil preplah in nemir.

Delovno sodišče je na prvi stopnji odločalo o tožbenem zahtevku, s katerim je tožnik zahteval, da se ugotovi, da je redna odpoved njegove pogodbe o zaposlitvi nezakonita in se razveljavi ter da mu je tožena stranka dolžna za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki do izdaje sodne odločbe na prvi stopnji vzpostaviti delovno razmerje in ga prijaviti v obvezna zavarovanja in mu za navedeno obdobje obračunati ustrezna denarna nadomestila.

Sodišče je njegov zahtevek zavrnilo, zato se je tožnik zoper sodbo pritožil ter med drugim navedel, da sodišče ni izvedlo dokaza z vpogledom v videoposnetke spornega dogodka ter da je sodišče dejansko stanje ugotovilo zmotno oziroma nepopolno.

Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 297/2019 z dne 5. septembra 2019 pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je z ugotovitvami sodišča prve stopnje ter odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena.

Tako je spoznalo kot neutemeljen pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, ker ni izvedlo dokazov z vpogledom v videoposnetke spornega dogodka, kar je predlagal tožnik. Sodišče prve stopnje je namreč natančno navedlo razloge, zakaj tega dokaza ni moglo izvesti, prav tako pa je obrazložilo, da izvedba tega dokaza tudi ni bila potrebna. Tožnik je namreč ta dokaz predlagal zlasti za potrditev svojih navedb, da s pištolo ni streljal, kar pa je sodišče ugotovilo že na podlagi drugih dokazov in to tudi obrazložilo.

Prav tako je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbeno navedbo, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva, neprepričljiva, enostranska in subjektivna. Višje sodišče meni, da se je sodišče prve stopnje prepričljivo opredelilo do vsakega posameznega dokaza in vseh dokazov skupaj ter sprejelo pravilen zaključek o tem, katera dejstva je štelo za dokazana. Sodba tako nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti ter vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki si med seboj niso v nasprotju.

V nadaljevanju je višje sodišče prav tako pritrdilo ugotovitvam nižjega sodišča, da je bil tožnik priden, večkrat nagrajen delavec. Prav tako je pritrdilo ugotovitvam, da tožena stranka nad tožnikom ni izvajala psihičnih pritiskov. V zvezi s pritožbeno navedbo, da je dolžnost delodajalca delavcu omogočiti delo v takšnem okolju, v katerem ne bo izpostavljen trpinčenju ali kakšnemu drugemu škodnemu ravnanju s strani predpostavljenih in sodelavcev, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni izkazano, da bi tožnik delodajalca na trpinčenje ali drugo škodno ravnaje opozoril. Ugotovljeno je bilo, da je bil tožnik udeležen v pretepu s sodelavcem in je s tem kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je opozorilo utemeljeno.

Tožnik je na sporno noč prišel na delovno mesto s predmetom, ki je po obliki in velikosti podoben pravi pištoli, za katero se je izkazalo, da je pištola za izstreljevanje raket, to pa tudi izhaja iz izpovedi več prič. Tako prvo, kot drugostopenjsko sodišče je nasprotovalo navedbam tožnika, da je to zgolj igrača ter osebni predmet tožnika. Ob tem sta sodišči poudarili, da ni pomemben namen, s katerim je tožnik prinesel pištolo za izstreljevanje raket na delovno mesto, temveč dejstvo, da je tožnik pištolo vzel iz garderobne omarice in jo nesel čez proizvodne prostore, s tem pa povzročil preplah in nemir med sodelavci.

Višje sodišče je tudi v zvezi s tem sledilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Strinjalo se je, da je tožnik s svojim ravnanjem izrazito negativno vplival na stanje v proizvodnji, da njegovega ravnanja ne more tolerirati, ker bi to vodilo v dejansko razpustitev ustrezne kulture in discipline v proizvodnji in da je tožnik s tem jasno izkazal neodgovorno sodelovanje z udeleženci v poslovnem procesu.

Pritožbeno sodišče je na podlagi ugotovljenega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč na https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/v-srediscu/254217