Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo

Evidenčna številka:
VSM00046736

Datum odločbe:
01.06.2021

Senat, sodnik posameznik:
Jasminka Pen (preds.), Vesna Rezar (poroč.), Mirjana Klobasa

Področje:
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO

Institut:
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - učinki sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave

Jedro

Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (glej točka I. izreka izpodbijanega sklepa) ter za dediče zapuščine razglasilo zapustničino hči: S.B., zapustničinega sina: M.L. in zapustničino vnukinjo: M.L. ter vnuka: S.L. (točka II. izreka).

Nadalje je sodišče prve stopnje v sklep o dedovanju vneslo med dediči (navedenimi zgoraj) sklenjen dedni dogovor, s katerim so si soglasno razdelili zapuščino, in sicer je postal izključni dedič v zapuščino spadajočih nepremičnin zapustničin sin M., ki se je za odstopljene dedne deleže zavezal izplačati svoji sestri, hčeri zapustnice S. 7.000,00 EUR, zapustničini nečakinji oziroma vnukinji po zapustnici M. znesek 2.650,00 EUR.

Glede dedovanja denarnih sredstev, ki spadajo v zapuščino, so dediči soglasno sklenili, da se le ti razdelijo po zakonu, tedaj zapustničini hčeri S. 2/6, zapustničini vnukinji M. 1/6 ter zapustničinemu sinu M. 3/6, kjer je upoštevan tudi delež 1/6 odstopljenega dednega deleža vnuka S..

Glede terjatve ZPIZ so dediči soglasno sklenili, da se tisti del terjatve do ZPIZ, ki se nanaša na sredstva neizplačane oskrbnine zapustnice, izplača zapustničinemu sinu M., zadnja neizplačana pokojnina v sorazmernem deležu pa se izplača dedičem tako, da se izplača zapustničinemu sinu M. 3/6, hčeri S. 2/6 in vnukinji M. 1/6.

S sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se po njegovi pravnomočnosti odreja, da se v točki III. izreka specificiranih nepremičninah vknjiži lastninska pravica za osebo M.L. do celote (točka III.a izreka) ter se odredi, da se denarna sredstva zapustnice na srebrnem računu banke NLB d.d. iz točke I. izreka sklepa na podlagi sklenjenega dednega dogovora, nakažejo zapustničinemu sinu M. do 3/6, hčeri S. do 2/6 in vnukinji M. do 1/6 dobroimetja na tem računu (točka III.b izreka), terjatev do ZPIZ iz naslova sredstev neizplačane oskrbnine zapustnice pa se izplača do celote zapustničinemu sinu M., zadnja neizplačana pokojnina v sorazmernem deležu pa dedičem tako, da se izplača zapustničinemu sinu M. 3/6, hčeri S. 2/6 in vnukinji M. do 1/6 (točka III.c izreka).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno laično pritožbo dedinja S.B. (v nadaljevanju dedinja) brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga razveljavitev oziroma spremembo sklepa. Navaja, da je bila v zmoti in je verjela, da je sodnik določil pravilno vrednost nepremičnin, posledično je določila premalo vrednost za izplačilo deleža v denarju ter želi, da se ji dediščina določi v naravi oziroma po Zakonu o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Sodnik je določil vrednost nepremičnin na podlagi dejstev, ki jih je podal brat M.L., na portalu Davčne uprave pa je zasledila cene nepremičnin, ki so predmet dedovanja, in ugotovila, da so bistveno večje, kot je bilo povedano na naroku (na portalu Davčne uprave objavljenih cen nepremičnin bi znašala vrednost nepremičnin, ki so bile predmet dedovanja, skupno 79.759,81 EUR, tržna vrednost pa bi bila še bistveno večja, saj je določena cena za območje B. 1,5 EUR - 2,00 EUR po m2 za kmetijsko zemljišče in cca. 20,00 do 25,00 EUR za zemljišče dovoljeno za gradnjo oziroma po dogovoru s kupcem). Predlaga, da se njen ugovor (ki ga je smiselno šteti kot pritožbo) upošteva ter se ji določi dediščina po ZD. Stroškov ne priglaša.

3. Ostali dediči na pritožbo dedinje niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se uporabljajo na podlagi 163. člena ZD.

6. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da zapustnica ni napravila oporoke, in ko so zapustničini dediči na naroku dne 23. 3. 2021 sklenili dedni dogovor, s sklepom o dedovanju odločilo o zapuščini po pokojni zapustnici tako, da je ugotovilo obseg zapuščine, kdo so zakoniti dediči ter nato na podlagi med dediči sklenjenega dednega dogovora, za katerega so vsi dediči (vključno s pritožnico) izjavili, da z njim soglašajo in so ga podpisali na naroku pred sodiščem, vneslo v izrek sklepa o dedovanju.

7. Iz zapisnika o naroku z dne 23. 3. 2021 je razvidno, da so dediči soglasno sklenili dogovor, s katerim so se sporazumeli o delitvi in načinu delitve zapuščine po pokojni zapustnici. Ugotoviti je, da so med seboj sklenili t.i. dedni dogovor oziroma dedni sporazum.

8. V primeru, ko dediči sklenejo dedni dogovor, sodišče le-tega navede v sklepu o dedovanju (tretji odstavek 214. člena ZD)1, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je dedni dogovor vneslo v sklep o dedovanju.

9. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, katere vsebina ni nujno vezana na delitev zapuščine, saj lahko dediči s sporazumom zajamejo tudi premoženje, ki ni predmet dedovanja ter na ta način z njim uredijo tudi druga pravna razmerja, ker je namen dedičev, da z dednim dogovorom (dokončno) uredijo razmerja med njimi. Takšen je bil namen dedičev tudi v obravnavanem primeru.

Dedni dogovor ni klasična pogodba civilnega prava, temveč se po uveljavljeni sodni praksi2, ker ima učinke sodne poravnave (306. člen ZPP), lahko izpodbija le po pravilih za izpodbijanje sodne poravnave. Pomeni, da zoper dedni dogovor ni moč vložiti rednega pravnega sredstva, stranke ga lahko izpodbijajo s tožbo na njegovo razveljavitev, enako kot sodno poravnavo, torej le iz razlogov iz prvega odstavka 392. člena ZPP.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da so dedni dogovor sklenili na zapuščinskem naroku vsi dediči, ki so ga tudi podpisali in na ta način potrdili, da se z njim strinjajo, sodišče pa je slednjega le vneslo v sklep o dedovanju. Dedinja tega dejstva v pritožbenem postopku ne prereka, zatrjuje pa, da je dedni dogovor podpisala v zmoti, zato naj sodišče o dedovanju odloči na podlagi ZD. Kot je že zgoraj pojasnjeno, dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo3, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.

11. Iz navedenih razlogov in ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo dedinje kot neutemeljeno zavrnilo ter sklep o dedovanju sodišča prve stopnje, ki vključuje dedni dogovor, potrdilo. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

12. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker le-ti niso bili priglašeni.

-------------------------------
1 Če v zapuščinskem postopku vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede sodišče tak sporazum v sklepu o dedovanju.
2 VSL sklep II Cp 1243/2018 z dne 19. 9. 2018, VSC sklep Cp 66/2020 z dne 4. 3. 2020, VSL sklep II Cp 225/2015 z dne 18. 3. 2015, idr.
3 dr. Vesna Rijavec, Dedovanja, GV, Ljubljana 1999, stran 154 do 158.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 214, 214/3.
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 306, 392, 392/1.