IZ SODNE PRAKSE: Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec lahko delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v primeru, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec lahko delavcu poda odpoved le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

IZ SODNE PRAKSE: Zloraba uradnega položaja

Kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic se lahko stori le namenoma (bodisi direktni ali pa eventualni naklep), ne pa z opustitvijo. Sodišče je prav tako poudarilo, da tudi če bi bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.

IZ SODNE PRAKSE: Stopnice kot nevarna stvar

IZ SODNE PRAKSE: Stopnice kot nevarna stvar

Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so bile dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, niso nevarna stvar. Stopnice so namreč pogost način prehajanja med površinami, ter za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini. Sodišče je poudarilo, da je bistvo nevarne stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti.

Nedovoljena razpolaganja strank z zahtevki

Stranke lahko v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče pa ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom in ki nasprotuje moralnim pravilom.

Pages