Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij zakoncev/ in izvenzakonskih partnerjev

Najpomembnejša premoženjskopravna posledica sklenitve zakonske zveze v Republiki Sloveniji je nastanek skupnega premoženja zakoncev. Sestavljajo ga premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno v času trajanja zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Slovenska ureditev je do nedavnega določala obligatoren premoženjski režim, po katerem je nastanek skupnega premoženja neodvisen od volje strank in nastane ipso iure. Pravni strokovnjaki so že leta opozarjali na neustreznost slovenske ureditve.

Učinek odpovedi dedovanja korist sodediča in tretje osebe

Višje sodišče v Ljubljani, sklep I Cp 593/2017,  z dne 27. 05. 2017

Uveljavitev pravice do nujnega deleža v pritožbenem postopku, izključitev prekluzije

Po ustaljeni sodni praksi je pravico do nujnega deleža mogoče prvič uveljavljati tudi šele v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju. Dedič lahko pri sodišču poda izjavo o sprejemu ali odpovedi dediščine do konca zapuščinskega postopka in ne le do konca zapuščinske obravnave. Pri uveljavljanju dedne pravice oziroma nujnega deleža v pritožbi je zato prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena.

Obrazložitev:

Sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju

VSL sklep II Cp 887/2010, z dne 19. 05. 2010

Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.

Obrazložitev

Sporazum o delitvi zapuščine, pristojnost sodišča

VSL sklep II Cp 2288/2015, z 24. 11. 2015

V zapuščinskem postopku sodišče ne odloča o delitvi zapuščine. Le v primeru, če so vsi dediči sporazumni o načinu delitve, sodišče tak sporazum navede v sklepu o dedovanju.

Obrazložitev

Pages