Osebna odgovornost javnih uslužbencev

Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.

IZ SODNE PRAKSE: Stopnice kot nevarna stvar

IZ SODNE PRAKSE: Stopnice kot nevarna stvar

Stopnice med večstanovanjskimi bloki, ki so bile dotrajane in na več mestih odkrušene ter zavoljo sneženja in nizkih temperatur zasnežene, poledenele in spolzke, niso nevarna stvar. Stopnice so namreč pogost način prehajanja med površinami, ter za povprečnega posameznika niso nevarna stvar, temveč običajen način vzpenjanja ali spuščanja po naklonski pohodni površini. Sodišče je poudarilo, da je bistvo nevarne stvari v smislu pravnega standarda večja škodna nevarnost del njene bíti.

Nedovoljena razpolaganja strank z zahtevki

Stranke lahko v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (ZPP) prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Stranke se lahko odpovejo svojemu zahtevku, pripoznajo nasprotnikov zahtevek in se poravnajo. Sodišče pa ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom in ki nasprotuje moralnim pravilom.

Zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v (pred)kazenskem postopku - med kazenskim in civilnim pravom

Zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v (pred)kazenskem postopku - med kazenskim in civilnim pravom04.02.2020Ureditev zavarovanja v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) je razpeta med civilnim in kazenskim pravom. Predmet tega zavarovanja so lahko terjatve z obeh pravnih področij (premoženjskopravni zahtevki in odvzem premoženjske koristi), ki so tesno povezane s kaznivim dejanjem kot glavno temo (pred)kazenskega postopka.

Zloraba uradnega položaja (sodna praksa)

Kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic se lahko stori le namenoma (bodisi direktni ali pa eventualni naklep), ne pa z opustitvijo. Sodišče je prav tako poudarilo, da tudi če bi bil obdolženčev odnos do oškodovančeve lahke telesne poškodbe malomaren, mu ni mogoče očitati, da pa je oškodovančevo človeško dostojanstvo istočasno kršil naklepoma.

Pages