Nasvet za sklenitev darilne pogodbe: zakaj je pomembno pridobiti pravno pomoč odvetnika pri sklenitvi darilne pogodbe?

Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. 

Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici, če se s tem zavezanec strinja.

Darilno pogodbo v pisni obliki se običajno sklepa za stanovanje, hišo, zemljišče oz. premičnine večje vrednosti (npr. osebno vozilo, nakit). 

Stvar ali pravico mora darovalec ob sklenitvi pogodbe obdarjencu izročiti tako, da lahko obdarjenec z njo prosto razpolaga, sicer mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Če darilna pogodba ni sklenjena v pisni obliki (ustna darilna obljuba), obdarjenec s tožbo ne more zahtevati njene izpolnitve.

Če imate vprašanje ali potrebujete pravno pomoč pri sklenitvi darilne pogodbe, kontaktirajte odvetnika in sestavil vam bo osnutek darilne pogodbe.

Kdaj skleniti darilno pogodbo?

Priporočljivo je, da se stranki pred sklenitvijo darilne pogodbe ob pravni pomoči strokovnjaka – odvetnika, najprej vprašata in odločita, ali res želita skleniti le darilno pogodbo, ali morebiti s sklenitvijo posla zasledujeta še kakšen drug namen (ne samo darilni), npr. ali želita le neodplačen prenos lastninske pravice darovalca na obdarjenca ali sklepata pogodbo v okviru razdelitve premoženja za primer smrti, ali je pri sklenitvi potrebno upoštevati upravičenja morebitnih nujnih dedičev darovalca, ali obstoj zahtevkov tretjih za povračilo vrednosti vlaganj v nepremičnino ipd. Vse te (in druge) okoliščine so pomembne pri izbiri ustrezne vrste pogodbe tudi zato, ker te lahko predstavljajo podlago za kasnejše uveljavljanje neveljavnosti darilne pogodbe. 

Pri tem lahko stranki npr. ugotovita, da bi njuna resnična volja bila bolje izražena v obliki darilne pogodbe za primer smrti, izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pogodbe o preužitku ipd.

Če ne veste, katera pogodba bi bila za vaš primer najprimernejša, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka in svetoval vam bo pri sestavi najprimernejše pogodbe.

Sklenitev darilne pogodbe za nepremičnino: postopek, pravice in obveznosti

Darilna pogodba za stanovanje, hišo, zemljišče ipd. (nepremičnino) je pogodba, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in katere namen je neodplačni prenos lastninske pravice na obdarjenca (darilni namen). Lastninske pravice obdarjenec ne pridobi že s podpisom pogodbe, temveč šele z vpisom v zemljiško knjigo. Ker je za vpis v zemljiško knjigo potrebno zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), je priporočljivo, da ga vsebuje že sama darilna pogodba, v kolikor ga ne, pa da stranki v darilni pogodbi natančno določita pogoje pod katerimi bo darovalec obdarjencu izdal listino z zemljiškoknjižnim dovolilom. Za vpis v zemljiško knjigo je nujno potrebno, da je podpis darovalca na dovolilu notarsko overjen. 

Če iz zemljiške knjige izhaja, da je nepremičnina obremenjena (npr. s hipoteko, služnostmi), pridobi obdarjenec skupaj z lastninsko pravico tudi ta bremena. Pred sklenitvijo darilne pogodbe si pridobite zemljiškoknjižni izpisek ali za to pooblastite odvetnika in se najprej prepričajte o pravnem položaju nepremičnine. 

Za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo je potrebno potrdilo o namenski rabi. Pridobite si ga že pred podpisom darilne pogodbe. Potrdilo ni potrebno, če je predmet darila stanovanje oz. posamezni del stavbe.

Pri darilni pogodbi katere predmet je kmetijsko zemljišče, odobritev pravnega posla s strani upravne enote sicer ni potrebna, a je za overitev podpisa potrebna predložitev potrdila upravne enote, da odobritev ni potrebna. 

Ko ste zbrali vsa potrebna potrdila, podpisali pogodbo, plačali morebitni davek, overili darovalčev podpis na pogodbi, ostane še vknjižba v zemljiško knjigo. 

Če ne želite zapravljati časa z zamudnim zbiranjem potrdil in listin, ter želite pravno pomoč odvetnika pri sklenitvi darilne pogodbe, postopku na FURS in pri vknjižbi v zemljiško knjigo, kontaktirajte odvetnika, ki bo za vas zbral potrdila in vam pripravil darilno pogodbo. 

Preklic darilne pogodbe: razlogi in pravne posledice

Darilno pogodbo je mogoče preklicati iz zakonskih razlogov ali razlogov, določenih v darilni pogodbi.

Po zakonu je darilno pogodbo možno preklicati:

• preklic darilne pogodbe zaradi stiske:

Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Premoženjska stiska ne sme le groziti, ampak mora dejansko obstajati oz. mora biti takšna, da darovalec nima sredstev za preživljanje sebe oz. oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.

Preklic iz tega razloga ni mogoč, če bi zaradi preklica obdarjenec prišel v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje.

Obdarjenec je darovalcu dolžan vrniti prejeto stvar ali drug predmet darila. Obdarjenec pa ima tudi možnost, da v tem primeru ne vrne prejetega darila, ampak ga obdrži, darovalcu pa zagotovi druga sredstva, ki mu omogočajo preživljanje.

• preklic darilne pogodbe zaradi hude nehvaležnosti:

Če se po sklenitvi pogodbe obdarjenec proti darovalcu ali njegovim bližnjim obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.

Gre za primere, ko se obdarjenec hudo pregreši zoper darovalca ali njegove bližnje. Preklic iz tega razloga pride v poštev le, ko je darovalec fizična oseba, ne pa tudi, ko je darovalec pravna oseba.

Pri tem razlogu preklica, je pravica do preklica darilne pogodbe podedljiva. Pogodbo lahko prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču.

• preklic darilne pogodbe zaradi pozneje rojenih otrok:

Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.

Darovalec se pravici preklica ne more odpovedi, dogovor o odpovedi pravici do preklica je ničen.

Če ne veste, ali je določeno darilno pogodbo mogoče preklicati in iz katerih razlogov, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka in svetovali vam pri vašem primeru. 

Rok za preklic darilne pogodbe

Rok za preklic darila: darovalec lahko darilo prekliče v roku 1. leta od dneva, ko je izvedel za razlog za preklic.

Če želite preklicati darilno podobo in niste prepričani, ali so podani razlogi za preklic, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka za pravni nasvet in zastopanje v postopku preklica darila.

Kdaj je možna razveljavitev darilne pogodbe?

Darilna pogodba je lahko neveljavna iz različnih razlogov. Lahko, da sta stranki z njo želeli doseči nedopusten namen (npr. oškodovanje upnikov, prikrito prikrajšanje nujnih dedičev), lahko, da je bil darovalec ob sklenitvi darilne pogodbe iz zdravstvenih razlogov omejeno poslovno sposoben ali celo poslovno nesposoben. 

Nekatere okoliščine oz. napake so lahko tako tehtne, da je darilna pogodba zaradi njih nična (absolutno neveljavna), zaradi drugih je lahko npr. le izpodbojna, tj. velja tako dolgo, dokler je sodišče ne razveljavi.

V primeru spora, je ničnostne in izpodbojnostne razloge potrebno uveljaviti v pravdi s tožbo. 

Če niste prepričani, ali je določena darilna pogodba neveljavna in ali so podani razlogi za njeno ničnost ali le izpodbojnost, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka za pravni nasvet in se prepričajte, zakaj je prava izbira za vaš primer.

Ali lahko dediči po smrti darovalca zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe?

Če ni dovolj zapuščine, da bi bili nujni dediči poplačani, tj. če gre za prikrajšanje nujnih deležev, lahko ti zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe, ter vračilo darila v zapuščino, in sicer v tisti vrednosti, ki je potrebna za odpravo prikrajšanja nujnih deležev.

Nujni dediči lahko zahtevajo vračilo darila (razveljavitev darilne pogodbe) od zakonitega dediča neglede na to, kdaj je bilo darilo dano. Od drugih oseb lahko nujni dediči zahtevajo vračilo samo tistega darila, ki je bilo dano v zadnjem letu darovalčevega življenja.

Darila se pri prikrajšanega nujnega deleža vračajo po vrstnem redu, od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana. Istočasno dana darila se vračajo v sorazmernem deležu.

Če potrebujete pomoč odvetnika pri zastopanja v zapuščinski zadevi in razveljavitvi daril zaradi odprave prikrajšanja nujnega deleža, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka in se prepričajte, zakaj je prava izbira za vaš primer.

Darilna pogodba med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema

Zakonca in zunajzakonska partnerja lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki jih lahko sklepata tudi z drugimi osebami. Po določilih Družinskega zakonika morata pogodbe, ki jih sklepata med seboj glede premoženjskih pravic in obveznosti, skleniti v obliki notarskega zapisa. Izjema velja za običajna manjša darila.

Pogoj za veljavnost pogodb s katerimi zakonca ali zunajzakonska partnerja urejata njuna premoženjskopravna razmera, je torej sklenitev pogodbe v predpisani obliki notarskega zapisa. 

Posebnost darilne pogodbe med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema velja tudi v primeru razveze zveze in razveljavitve zakonske zveze. Darila dana pred sklenitvijo ali med trajanjem zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, je v tem primeru potrebno vrniti. Daril ni potrebno vrniti, če gre za običajna manjša darila, ki so sorazmerna premoženjskemu stanju zakoncev ali če sta se zakonca ali partnerja tako dogovorila s sporazumom v obliki notarskega zapisa. 

Darila se morajo vrniti v takšnem stanju, kot so bila ob vložitvi tožbe. Če so bila odsvojena, je potrebno vrniti denarno protivrednost ali stvar, ki je bila prejeta zanje.

Za pravni nasvet in sestavo pogodb med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema glede kontaktirajte odvetnika in svetoval vam bo pri sklenitvi ustrezne pogodbe.

Darilna pogodba med starši in otroci

Darilne pogodbe med starši in otroci ni potrebno skleniti v posebni obliki, razen če gre za darilno obljubo ali je predmet darila nepremična. V tem primeru zadošča pisna oblika, ni pa potreben zapis v obliki notarskega zapisa. 

Če je obdarjenec mladoleten in posledično nima polne poslovne sposobnosti zakonik določa, kdo lahko pri sklenitvi pogodbe zastopa mladoletnega obdarjenca in kdaj je potrebno dovoljenje pristojnega centra za socialno delo. Oboje namreč vpliva na veljavnost darilne pogodbe in pri nepremičninah predstavlja pogoj za vknjižbo lastniske pavice obdarjenca v zemljiško knjigo. 

Pri sklepanju darilne pogodbe med starši in otroci, ter med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema (torej z obdarjenci, ki bodo pri dedovanju po darovalcu imeli položaj zakonskih, nujnih dedičev) je potrebno upoštevati tudi pravne posledice na dedovanje oz. dednopravna razmerja in zahtevke. 

Kadar je dedičev več, lahko ti zahtevajo, da se darilo določenemu dediču vračuna v njegov dedni delež. V primeru prikrajšanja nujnega dediča lahko nujni dediči zahteva celo vrnitev darila v zapuščinsko maso in razveljavitev darilne pogodbe.

Za pravni nasvet in sestavo pogodb med starši in otroci kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka za nasvet in sestavo pogodbe v predpisani obliki in željeni vsebini.

Darilna pogodba za kmetijsko zemljišče

Neodplačno razpolaganje s kmetijskim zemljiščem, gozdom, kmetijo je po zakonu omejeno le na zakonski krog obdarjencev, ki so lahko le:

• zakonec ali zunajzakonski partner, otroci, starši, brati oz. sestre, nečaki oz. nečakinje in vnuki oz. vnukinje;
• zet, snaha oz. zunajzakonski partner otrok, če so člani iste kmetije;
• nosilec kmetije, ki je nosilec kmetije, ki je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije in od prevzema kmetije ni minilo več kot pet let;
• lokalna skupnost ali država.

 

Nosilcu kmetije je možno podariti le cel (so)lastninski delež kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, saj se (so)lastninski del darovalca ne sme deliti.

Za zaščiteno kmetijo veljajo po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev še strožja pravila. Zaščitena kmetija se ne sme deliti, razen v zakonsko določenih primerih (npr. povečanje ali zaokroženje obstoječe zaščitene kmetije, nastanek nove zaščitene kmetije, če se odtujijo stavbna zemljišča itd.).

Postopek z objavo darilne ponudbe na upravni enoti ni potreben in zato tudi ne odobritev pravnega posla, razen kadar je predmet darila zaščitena kmetija. V tem primeru je potrebna odobritev pravnega posla od upravne enote, ki posel oz. darilno pogodbo odobri, v kolikor so izpolnjeni omenjeni zakonski pogoji. 

Na darilni pogodbi oz. zemljiškoknjižnemu dovolilu, ki jo po plačilu morebitnega davka (na dediščine in darila, davka na kapitalski dobiček) potrdi FURS, je potrebna notarska overitev darovalčevega podpisa in za prenos oz. pridobitev lastninske pravice še vpis v zemljiško knjigo.

Za pravni nasvet in sestavo darilne pogodbe za kmetijsko zemljišče, gozd ali zaščiteno kmetijo kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka, ki vam bo svetoval, kako postopati pri sklenitvi darilne pogodbe.

Davčna obravnava daril

Pri obdavčitvi daril, ki jih prejmejo fizične osebe, je ključnega pomena, kdo je darovalec in obdarjenec, ter vrednost darila. Obdarjenec je lahko zavezanec za dohodnino ali pa za davek na dediščine in darila.

Za konkretnejše informacije kliknite na (povezava do pravna področja davčno pravo, davčna obravnava daril) ali kontaktirate odvetnika Jurija Kutnjaka po telefonu ali elektronska pošti.