+386 2 25 23 780
+386 41 262 575 (nujni primeri)
Cankarjeva ul. 16, Maribor, SI
info@odvetnik-kutnjak.si
  1. Domov
  2. Pravna področja
  3. Dedno pravo
  4. Dedovanje z mednarodnim elementom

Dedovanje z mednarodnim elementom

Kaj je dedovanje s čezmejnim elementom?

O primeru mednarodnega dedovanja oz. dedovanja z čezmejnim elementom govorimo, ko se npr. en del zapustnikovega premoženja nahaja v eni državi (članici EU, npr. nepremičnina v Nemčiji, plovilo na Hrvaškem), preostali del pa v drugi (npr. druga nepremičnina, denarna sredstva v Sloveniji) ali/in je oporočitelj v oporoki določil, da se za dedovanje uporabi pravo ene države, npr. R Avstrije, tj. pravo katere državljan je bil ob sestavi oporoke.

Primeri dedovanja z čezmejnim elementom in pravna pravila, ki jih je potrebno uporabiti v teh primerih, so zelo zapletena, nanašajo se na različne nacionalne pravne rede držav s katerimi je primer povezan.

Zastavljajo se vprašanja, kot so: 

  • katero sodišče oz. sodišča so pristojna voditi zapuščinski postopek, npr. nemško, avstrijsko, slovensko, ali vsa?,
  • pravo katere države članice mora sodišče uporabiti (npr. nemško, avstrijsko, slovensko?), če se posamezne stvari v zapuščini nahajajo na območju različnih držav članic EU ali celo v tretjih državah itd. 

 

Uredba o dedovanju EU, št. 650/2012, z dne 4. julija 2012

Čezmejno dedovanje v EU ureja Uredba o dedovanju (EU) št. 650/2012, ki je bistveno olajšala in zagotovila, da:

  • čezmejno zapuščinsko zadevo obravnava eno samo sodišče, ki uporablja pravo ene same države članice (četudi se stvari nahajajo v različnih državah),
  • državljani lahko izberejo, da se za dedovanje po njih uporabi pravo države, katere državljani so ob sestavi oporoke,
  • se sodne odločbe in javne listine o dedovanju, izdane v eni državi EU, brez posebnega postopka priznavajo in izvršujejo v drugih državah članicah EU itd.

 

Uredba ne ureja vprašanj obveznosti plačila davka na dediščino, obstoja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, kot tudi ne vprašanj skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Glede teh vprašanj je še vedno potrebno uporabiti določila mednarodnega zasebnega prava oz. pravna pravila nacionalnih zakonodaj.

Uredba se uporablja za dedovanje po osebah, ki so umrle na ali po 17. avgustu 2015. 

Pristojni organ in pravo, ki se uporablja 

Splošno pristojna za odločanje o dedovanju o vsem zapustnikovem premoženju (na območju celotne EU), so v skladu z Uredbo, sodišča države članice EU (oz. drugi pristojni organi, npr. notarji na Hrvaškem), v kateri je imel zapustnik običajno prebivališče v trenutku smrti. 

Sodišče bo v zapuščinskem postopku odločalo o celotni zapuščini, tako glede premičnega, kot nepremičnega premoženja, ne glede na to, kje se stvari nahajajo (ali samo v eni ali večih državah članicah EU in tudi tretjih državah). Pri tem bo sodišče uporabilo pravo svoje države, torej pravo običajnega prebivališča zapustnika v trenutku smrti, kot pravo, ki se uporablja za dedovanje.

Izbira prava, ki se uporablja za dedovanje celotnega premoženja: sporazum dedičev o izbiri sodišča

Zapustnik lahko kot pravo, ki se uporabi za dedovanje njegovega celotnega premoženja (na območju celotne EU), izbere pravo države, katere državljan je.

Dediči se lahko z dogovorom o izbiri sodišča dogovorijo, da je za odločanje o vseh vprašanjih, povezanih z dedovanjem, izključno pristojno sodišče države članice, katere pravo je zapustnik izbral.

Evropsko potrdilo o dedovanju

Uredba uvaja ti. evropsko potrdilo o dedovanju, kot dokazilo, s katerim dediči (volilojemniki, izvršitelji oporoke in upravitelji zapuščine) dokazujejo svoj status (npr. dediča) in kot dediči uveljavljajo pravice v drugih državah članicah EU. S tem odpade potreba po posebnem postopku priznanja in izvršitve tuje listine ali odločbe (sklepa o dedovanju tujega sodišča).

Potrdilo, na predlog dediča ali njegovega pooblaščenca – odvetnika, izda organ, ki je izdal sklep o dedovanju. V Sloveniji so to zapuščinska, okrajna sodišča, na Hrvaškem npr. občinska sodišča oz. notarji kot pooblaščenci sodišč.

Evropsko potrdilo o dedovanju učinkuje v vseh državah članicah in za to ni potreben poseben postopek priznanja tuje listine. 

Potrdilo predstavlja tudi listino, ki omogoča vpis lastninske pravica dediča v ustrezni register vsake države članice, npr. pri nepremičnini v Sloveniji, vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo na podlagi evropskega potrdila o dedovanju (in sklepa o dedovanju) sodišča v Nemčiji, ki je izpeljalo zapuščinski postopek! 

Pri tem mora biti v sklepu o dedovanju in v evropskem potrdilu o dedovanju nepremičnina primerno označena , tj. z vsemi podatki, kot to zahteva Zakon o zemljiški knjigi!

Po uredbi sicer ni razloga, da bi dedič zemljiškoknjižnemu sodišču moral predložiti evropsko potrdilo v prevodu v slovenski jezik, a je to v izogib zapletom v postopku vknjižbe priporočljivo. Stališča sodišč glede predložitve prevodov v slovenski jezik, namreč ni enotno. 

 

Za podrobnejše informacije o dedovanju z mednarodnim elementom preberite prispevke, ter vprašanja in odgovore v nadaljevanju.

Za rezervacijo termina v zvezi z dedovanjem z mednarodnim elementom pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
oporoka, preklic oporoke, dedna izjava, odpoved dediščini, predlog za izdajo evropskega potrdila o dedovanju

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Varovanje osebnih podatkov Piškotki Pravno obvestilo

Vse pravice pridržane © 2025 Odvetnik Kutnjak.

web-dev-logoIzdelava spletne strani: Carpediem d.o.o.
Back to top