Nujni dediči, prikrajšanje nujnega deleža

Kdo so nujni dediči?

Po Zakonu o dedovanju so nujni dediči

  • absolutni nujni dediči: pokojnikovi potomci in posvojenci, ter njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  • relativni nujni dediči: zapustnikovi stari starši ter zapustnikovi bratje in sestre samo, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje 

 

Koliko znašajo nujni deleži?

Nujni delež pokojnikovih otrok in njihovih potomcev, ter zakonca znaša ½ zakonskega dednega deleža, nujni delež drugih dedičev pa 1/3 zakonskega dednega deleža.

Kako nujni deleži omejujejo oporočno razpolaganje z premoženjem?

Z institutom nujnega deleža je omejena svoboda oporočnega razpolaganja zapustnika z njegovim premoženjem. Vsakdo je lahko sestavi oporoko in lahko načeloma svobodno oporočno razpolaga z vsem svojim premoženjem, ga nameni komur koli (torej tudi osebam, ki sicer ne spadajo med dediče po zakonu). Vseeno pa ta svoboda (testiranja) ni neomejena.

Zakon določa, da gre določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine. Te osebe morajo ta del dobiti, tudi če jih je zapustnik v oporoki prezrl (želel prezreti). Del zapuščine, ki tako pripada posameznemu nujnemu dediču se imenuje nujni delež. Institut nujnega deleža pa ne omejuje samo zapustnikove svobode oporočnega razpolaganja s premoženjem, temveč omejuje tudi njegovo razpolaganje s premoženjem za čas življenja. Zapustnik z nujnimi deleži ni omejen le pri oporočnem razpolaganju, temveč tudi pri razpolaganju z premoženjem za čas življenja oz. med živimi. Z neodplačnim razpolaganjem, npr. z darilnimi pogodbami, ne sme poseči v tisti del premoženja, ki je po zakonu rezerviran za nujne dediče. Taki pravni posli so neveljavni.

Če je zapustnik posegel v nujni delež nujnega dediča, bodisi z darilom za čas življenja, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dedič po zapustnikovi smrti zahteva, da se ta razpolaganja razveljavijo. Zapustnik z rezerviranim delom (za nujne dediče) svojega premoženja torej ne more prosto razpolagati. Da pa se lahko ugotovi, ali je zapustnik z razpolaganji posegel v rezerviran del, je potrebno ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine.

Obračunska vrednost zapuščine

Obračunska vrednost zapuščine se ugotovi na sledeči način: 

  • najprej je potrebno popisati in oceniti vso premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi tisto, s katerim je razpolagal z oporoko;
  • od ugotovljene vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti se odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine in stroški za zapustnikov pogreb; 
  • tako dobljenemu ostanku se doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal:
  • zakonitim dedičem oz. tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju prišel v poštev kot dedič, pa tudi vrednost daril, danih dedičem, ki se odpovedujejo dediščini in tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni del; 
  • drugim osebam v zadnjem letu svojega življenja razen običajnih manjših daril.

 

V primeru, da je zapustnik že v času življenja z oporočnimi razpolaganji in darili presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine (če je torej načel ali izčrpal nujni delež), lahko nujni dediči zahtevajo, da se odpravi prikrajšanje nujnega deleža. 

Odprava prikrajšanja nujnega deleža

To se naredi tako, da se najprej opravi redukcijo oporočnih razpolaganj, če pa se primanjkljaja ne more pokriti na tak način, se poseže še na darila, ki jih je dal zapustnik v času življenja (pride torej do vračanja daril).

Izplačan nujni dedič

Pri obračunavanju prikrajšanja nujnega deleža je potrebno upoštevati tudi vrednost morebitnih daril, ki jih je od zapustnika prejel nujni dedič. Če je nujni dedič že za čas življenja od zapustnika prejel darilo v vrednosti nujnega deleža od obračunske vrednosti zapuščine, je s tem darilom njegov nujni delež že bil poplačan oz. nujni dedič »izplačan« ali pogovorno »oddedovan«. Prikrajšanja nujnega deleža v tem primeru ni.

Ugotavljanje obračunske vrednosti zapuščine, velikosti nujnih deležev, uveljavitev zahtevkov za odpravo prikrajšanja nujnih deležev so lahko zelo zapletena in zahtevna opravila. Za pravilno in pravočasno uveljavitev teh zahtevkov je zato priporočljiva pravna pomoč pravnega strokovnjaka oz. odvetnika za dedno pravo oz. dedovanje. 

 

Za podrobnejše informacije o nujnih deležih, preberite prispevke, ter vprašanja in odgovore v nadaljevanju.

Za rezervacijo termina v zvezi z nujnimi deleži, dedovanjem in zastopanjem v zapuščinskem postopku pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravni dokumenti 

e-obrazci
pooblastilo za zastopanje
oporoka, preklic oporoke, dedna izjava, odpoved dediščini, predlog za izdajo evropskega potrdila o dedovanju

Zakonodaja:

 

Sodna praksa:

Back to top