Odškodninsko pravo in predpostavke odškodninske odgovornosti 

Odškodninsko pravo predstavljajo pravna pravila, ki se nanašajo predvsem na vprašanje odškodninske odgovornosti, tj. na pravna razmerja med oškodovancem in povzročiteljem škode. Osnovni predpis, ki v Sloveniji ureja to pravno področje, je Obligacijski zakonik. 

Po splošnem pravnem načelu, je vsako ravnanje s katerim se povzroča škoda oz. škodno ravnanje, nedopustno in nezakonito. Vsak se je dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo (načelo prepovedi povzročanja škode).

Drugo temeljno načelo odškodninskega prava določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti (če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde).

Za odškodninsko odgovornost povzročitelja škode, morajo ob tem biti izpolnjenje še določene predpostavke:

• škodno ravnanje mora biti nedopustno, protipravno: 

 

ne sme imeti podlage v zakonu (npr. silobran, skrajna sila) ali soglasju oz. privolitvi oškodovanca, 

• nastati mora nedopustna in pravno priznana škoda: 

 

pravo ne priznava vsake škode, temveč mora ta imeti določeno kvaliteto, npr. neznatna škoda ni pravno prizna in ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Škoda je lahko premoženjska ali nepremoženjska, navadna ali bodoča. 

• vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo:

 

kar pomeni, da je škoda nastala v posledici nedopustnega ravnanja oz. je ta vzrok nastanka škode, kar ni samo po sebi umevno in ob uporabi različnih teorij vzročnosti, tudi ne enostavno razumljivo.

• odgovornost povzročitelja škode:

 

povzročitelj mora biti najprej sploh sposoben odškodninsko odgovarjati (npr. otrok ni) in pri tem mora tudi voljno ravnati (z malomarnostjo ali namenoma). Od krivdne odgovornosti je potrebno ločiti objektivno odškodninsko odgovornost, tj. odgovornost neglede na krivdo, ki je v našem pravu določena izjemoma.

Premoženjska in nepremoženjska škoda

Premoženjska škoda

Premoženjska škoda je navadna škoda in izgubljen dobiček.

Navadna škoda predstavlja zmanjšanje premoženja osebe.

Izgubljeni dobiček predstavlja dobiček, ki ga oseba glede na normalen tek stvari utemeljeno pričakuje in zaradi škodnega dogodka ni nastal. Pomeni preprečitev povečanja premoženja.

Načelo polne odškodnine

Načelo popolne odškodnine pomeni, da sodišče oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. 

Odškodnina za afektacijsko vrednost

Uničena stvar je lahko imela za oškodovanca subjektivno vrednost, tj. večji vrednost kot jo je imela stvar na trgu. 

Priznanje odškodnine v višini afektacijske oz. subjektivne vrednosti je izjema od načela popolne odškodnine. Pravo jo priznava le v določenih primerih. 

Pogoj za priznanje odškodnine za posebno priljubljenost je, da je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma ali z naklepnim kaznivim dejanjem.

V slednjem primeru pravdno sodišče sicer lahko samo ugotavlja, ali je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem. Vendar le izjemoma, ko proti storilcu ni mogel začeti teči kazenski postopek, ali se končati z meritorno odločbo (npr. zaradi storilčeve smrti ob ali po dejanju, zaradi njegove duševne bolezni ob ali po dejanju, amnestije ali umika tožilčeve obtožbe, o katerem oškodovanec ni bil obveščen).

Premoženjska škoda pri telesni poškodbi ali okvari zdravja

Pri telesni poškodbi ali okvari zdravja lahko nastane premoženjska in nepremoženjska škoda. 

Odškodnina za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja lahko obsega:

• povračilo stroškov zdravljenja,
• povračilo škode zaradi trajnega povečanja premoženjskih potreb oškodovanca,
• povračilo stroškov pogreba (v primeru smrti),
• povračilo izgubljenega dobička (zaradi začasne ali trajne izgube možnosti zaslužka),
• povračilo škode zaradi izgubljenega preživljanja (upravičenci so osebe, ki jih je umrli preživljal).

 

Nepremoženjska škoda, pravična denarna odškodnina

Nepremoženjska škoda je v najširšem pomenu vsak poseg v nepremoženjsko sfero drugega, pri čimer je osebnostna sfera vsakega subjekta določena z osebnostnimi pravicami, ki jih ta subjekt ima.

Pri nepremoženjski škodi ne pride do zmanjšanja premoženja oškodovanca, zato povrnitev takšne škode v denarju pojmovno ni mogoča. Telesnih in duševnih bolečin ter strahu ni možno izbrisati, vrnitev v prejšnje stanje ni mogoča.

Ker restitucija ni mogoča, pravo priznava oškodovancem pravico do satisfakcije oz. zadoščenja za nepremoženjsko škodo v denarnem nadomestilu, tj. pravico do pravične denarne odškodnine.

Pravica do pravične denarne odškodnine oškodovancu pripada ne glede na pravico do povračila premoženjske škode, tudi če premoženjske škode ni. 

Odškodnina za nepremoženjsko škodo je po slovenskem pravu priznana samo za 

• telesne bolečine,
• strah in
• duševne bolečine zaradi: zmanjšanja življenjskih aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode, okrnitev osebnostne pravice ali smrti bližnjega.

 

Poseg v osebno sfero fizične osebe še ni podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine. Primarna škoda mora imeti posledico v oškodovančevem prestajanju telesnih ali duševnih bolečin in strahu.

V konkretnem primeru vam bo odvetnik za področje odškodninskega prava razložil za kaj vam pripada pravična denarna odškodnina in ocenil njeno višino. 

Pravno priznana nepremoženjska škoda

Pravična denarna odškodnina oškodovancu pripada, če okoliščine primera, zlasti stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje, to opravičujejo. 

Kje je meja, pri kateri pravo oškodovancu priznava pravico do pravične denarne odškodnine, ugotavljajo sodišče v vsakem posameznem primeru ob upoštevanju obstoječe sodne prakse.

Postopek uveljavitve odškodninskega zahtevka

Ob nastanku škode oz. škodnem dogodku je najpomembneje, da oškodovanec zavaruje dokaze v kolikor je to mogoče. Kraj škodnega dogodka naj poslika, zbere kontaktne podatke morebitnih prič, pridobi policijski zapisnik o prometni nesreči, prijavo poškodbe pri delu, zdravstveno dokumentacijo ipd.

Šele z zbrano dokumentacijo in dokazi je možno utemeljiti odškodninski zahtevek, zato bo odvetnik za področje odškodninskega prava, ki mu boste zaupali izvedbo postopka, zahtevek lahko vložil šele po predložitvi dokumentacije. 

Zahtevek je potrebno nasloviti na odgovorno osebo (pravno ali fizično) in na zavarovalnico, če je oseba imela zavarovano civilno odgovornost.

Če bo odgovorna oseba ali zavarovalnica zahtevku ugovarjala, se bo stranka lahko odločila, ali bo odškodninski zahtevek uveljavila s tožbo za plačilo odškodnine v pravdnem postopku. Stroški pravde zaradi plačila odškodnine so odvisni predvsem od višine odškodninskega zahtevka in trajanja postopka in jih bo stranki pojasnil odvetnik za odškodninsko glede na okoliščine v konkretnem primeru.

Če se bo odgovorna oseba ali zavarovalnica pripravljena pogovarjati ali bo ponudila plačila določenega denarnega zneska kot nesporni del odškodnine, se bo stranka lahko odločila, da znesek sprejme in zanko odvetnik podpiše poravnavo ali pa nesporni znesek sprejme in razliko uveljavila v pravdi s tožbo. 

Odgovorna oseba in v določenih primerih tudi zavarovalnica, je oškodovancu dolžna povrniti stroške uveljavitve zahtevka.

 

Za pravni posveti v zvezi z uveljavitvijo odškodninskega zahtevka pokličite odvetnika Jurija Kutnjaka v času delovnih ur na tel. številko 00 386/2/25-23-780 ali pišite na e-mail na info@odvetnik-kutnjak.si.

Pravno obvestilo:

Vsebina prispevkov je zasnovana in namenjena za kritični razmislek in ne predstavlja pravnega mnenja, pravnega nasveta ali priporočila odvetnika Jurija Kutnjak ali njegove odvetniške pisarne.

Odgovori na vprašanja, ter druga vsebina te strani, so zaradi večje razumljivosti poenostavljeni in lahko kljub prizadevanju vsebujejo napake, zato odvetnik ne jamči za njihovo pravilnost ali popolnost. Služijo naj le kot izhodišče za natančnejše preučevanje določene problematike.

Prispevki ne nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in ne predstavljajo pravne podlage za mandatno razmerje. Pred sprejetjem vsake odločitev in pred vsakim dejanjem, se vedno posvetujte z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom. 

Odvetnik Jurij Kutnjak ne prevzema odgovornosti za odločitve ali pravne posledice ravnanj opravljenih na podlagi prispevkov na tej strani. Odškodninska in vsaka druga odgovornost odvetnika Jurija Kutnjak ali njegove odvetniške pisarne je izključena.

Opomba:

Izrazi, ki so v besedilu uporabljeni v moškem spolu, so uporabljeni nevtralno ter se nanašajo na osebe vseh spolov.

Izvirna vsebina spletnih strani je pripravljena v slovenskem jeziku. Vsebina spletnih strani v angleškem in nemškem jeziku je pripravljena v prevodu iz slovenskega besedila, ne predstavlja overjenega prevoda, ter služi le za primerjalno proučevanje določene pravne problematike.