Urejanje meje med zemljiškimi parcelami: sporazumno dogovarjanje in sodni postopki – uporaba določil Zakona o evidentiranju nepremičnin

Meja, ki jo definira Zakon o evidentiranju nepremičnin, predstavlja razmejitveno črto med sosednjima zemljiškima parcelama različnih lastnikov, se lahko uredi v upravnem ali v sodnem (nepravdnem ali pravdnem) postopku. Mejo lahko lastniki uredijo sporazumno in po mirni poti. Če se s potekom meje ne strinjajo oz. se o njem ne morejo dogovoriti in med njimi pride do spora, je za določitev poteka meje oz. za ureditev meje pristojno sodišče (mejni spor). 

Če pri sosedskih sporih ali sporu glede meje potrebujete pravno pomoč odvetnika za nepremičninsko pravo, ga kontaktirajte za pravni nasvet in se prepričajte, zakaj je prava izbira za vaš primer. 

Urejanje meje: Upravni in sodni postopki po Zakonu o evidentiranju nepremičnin in Stvarnopravnem zakoniku

Mejo je možno urediti v upravnem in sodnem postopku. Pred sodiščem se meja ureja v nepravdnem (po predlogu za ureditev meje) ali pravdnem postopku (po tožbi za ureditev meje).

Sodna uredite meje je potrebna, v kolikor obstaja spor glede mejne črte oz. spor o poteku meje. Sodni postopek se uvede na predlog upravičene osebe, če soglasje o katastrski meji v upravnem postopku ni doseženo v tridesetih dneh. Zakon o evidentiranju nepremičnin – ZEN določa, da če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali če sodišče predlog za sodno določitev meje zavrže ali zavrne, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja. 

Lastnik, ki se ne strinja s potekom meje, mora v predpisanem roku na pristojno sodišče vložiti predlog za ureditev meje, sicer šteje, da se z predlagano mejo strinja. Z začetkom sodnega postopka za ureditev meje, se postopek evidentiranja urejene meje na GURS prekine.

V sodnem in upravnem postopku za ureditev meje sodišče oz. organ odločat o meji, kot o temeljnem vprašanju. Sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na tek postopka pred upravnim organom, upravni organ – GURS pa je vezan na potek meje, kot ga je ugotovilo sodišče.

V kolikor je že v teku postopek za ureditev meje pred sodiščem, obravnava poteka meje v upravnem postopku ni (več) dopustna in predhodni upravni postopek tudi ne predstavlja procesne predpostavke za vložitev predloga za sodno določitev poteka meje.

Kljub temu, da je organ v upravnem postopku mejo dokončno določil oz. uredil, sodna presoja poteka meje ni izključena. V tem primeru bo predlagatelj moral v sodnem postopku izpodbijati domnevo o močnejši pravici na temelju dokončne meje oz. potek meje ugotovljen v upravnem postopku. 

Pravno podlago za ureditev meje predstavljajo določila Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN in določila Stvarnopravnega zakonika – SPZ.

Če v postopku ureditve meje potrebujete pravno pomoč in zastopanje odvetnika za nepremičninsko pravo, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka za pravni nasvet in ga pooblastite za zastopanje v upravnem in sodnem postopku. 

Sodna ureditev meje: Postopkovna pravila in pomen močnejše pravice po Zakonu o nepravdnem postopku in Stvarnopravnem zakoniku

Postopkovna pravila za sodno ureditev meje vsebujejo določila Zakona o nepravdnem postopku in določila Stvarnopravnega zakonika, ki določa, da uredi sodišče mejo na podlagi močnejše pravice in da se domneva močnejša pravica po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku.

Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, lahko sodišče uredi mejo na podlagi močnejše pravice le, če predlagatelj in oseba, proti kateri je vložen predlog, s tem soglašata. Če močnejša pravica ni dokazana, ali če ni podano soglasje v smislu prejšnjega odstavka, sodišče uredi mejo po zadnji mirni posesti. Če se ne more ugotoviti zadnja mirna posest, sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni.

Če vrednost spornega mejnega prostora presega dvakratno vrednost za določitev spora majhne vrednosti, predlagatelj in oseba, proti kateri je predlog vložen, pa ne soglašata, da se uredi meja na podlagi močnejše pravice, lahko vsak izmed njiju uveljavlja močnejšo pravico v pravdnem postopku v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o ureditvi meje.

Sodišče v nepravdnem postopku za ureditev meje uredi mejo med nepremičninami, če je ta sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje.

Če je med udeleženci spor o določeni površini nepremičnine (lastninski spor), pri čemer meja ni sporna, ne gre za ureditev meje.

Meja urejena z odločbo GURS, sklepom ali sodbo sodišča, se vpiše v zemljiški kataster. 

Če v postopku ureditve meje potrebujete pravno pomoč odvetnika za pravo nepremičnin, kontaktirajte odvetnika Jurija Kutnjaka za pravni nasvet in ga pooblastite za zastopanje v postopku.